Bruselj opozarja na možno izgubo 560.000 delovnih mest, opomin dobila Bolgarija in ne Slovenija

Energetski šok, ki ga poganja vojna v Iranu, bi letos lahko ogrozil do 560.000 delovnih mest v Evropski uniji, kaže dokument spomladanskega svežnja gospodarskih priporočil Evropske komisije, v katerega je vpogledal POLITICO. Slovenija je iz pregleda javnih financ, ki je del svežnja, po istem viru izšla brez kazni, opozorilo o stanju proračuna pa je prejela Bolgarija.

Komisija je ob novem skoku cen energije v spomladanski napovedi letošnjo rast gospodarstva EU znižala na 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot jeseni, ko je računala z 1,4 odstotka. Inflacija naj bi vrh dosegla letos, cene energentov pa naj bi tudi po umiritvi konflikta ostale okoli petino višje kot pred vojno. Banka Slovenije je za marec poročala, da je medletna rast cen v evrskem območju poskočila na 2,6 odstotka izključno zaradi dražjih energentov, k čemur so največ prispevale podražitve pogonskih goriv, povezane z vojno.

Energetski pritisk ogroža predvsem gradbeništvo, metalurgijo, kemijo in promet, skupno do 560.000 mest. Ločeno od energetike, zaradi prehoda na električna vozila in konkurence s Kitajske, je v avtomobilski industriji, hrbtenici nemškega gospodarstva, ogroženih 600.000 delovnih mest, dodatnih 85.000 v proizvodnji baterij in skoraj 59.000 v sončni energetiki, navaja isti dokument.

Komisija pričakuje, da se bo skupni primanjkljaj sektorja država v EU povečal s 3,1 odstotka BDP v letu 2025 na 3,6 odstotka do leta 2027, javni dolg pa z 82,8 na 85,3 odstotka. V evrskem območju naj bi dolg do leta 2027 dosegel 91,2 odstotka BDP, štiri članice pa naj bi presegle sto odstotkov. Dolgoletni upad brezposelnosti se po napovedi ustavlja pri okoli šestih odstotkih.

Evropska komisija je Slovenijo novembra pozvala, naj nove obveznosti, med katerimi je zimski regres v vrednosti okoli 0,3 odstotka BDP, zagotovi znotraj sprejetih proračunskih okvirov. V tokratnem svežnju je po poročanju POLITICA njene javne finance pregledala in jih izpustila brez kazni, enako kot Nemčijo, Estonijo in Latvijo, opozorilo pa je prejela Bolgarija.

Fiskalni svet je opozoril, da se je primanjkljaj državnega proračuna lani povečal z 0,2 na 1,7 milijarde evrov in da se bo v letih 2026 in 2027 še poglabljal. Primanjkljaj sektorja država, ki ga spremlja Bruselj, je za lani ocenjen na okoli 2,4 odstotka BDP, za leto 2026 pa vlada načrtuje 2,8 odstotka. Visoki primanjkljaj izvira predvsem iz ukrepov ekonomske politike, kot so zimski regres, dodatek za upokojence in dodatno financiranje zdravstvene blagajne, izrednih razmer pa lani ni bilo.

Banka Slovenije opozarja, da se ob približevanju primanjkljaja trem odstotkom krči prostor za ukrepanje, če bi državo doletel večji šok. Prav tak šok zdaj povzroča vojna v Iranu, saj je Slovenija kot neto uvoznica energije neposredno izpostavljena podražitvam, ki jih Komisija postavlja v središče tveganj za celotno Unijo. Iz dokumenta, ki ga je videl POLITICO, izhaja še, da bi gospodinjstva z najnižjimi dohodki zaradi dražjega goriva nosila dodatno breme v višini 1,4 odstotka dohodka.

Slovenijo pred ostrejšo oceno za zdaj varuje visoka likvidnostna rezerva, na katero se pri pozivih k srednjeročni konsolidaciji sklicujeta tudi Banka Slovenije in Mednarodni denarni sklad. Komisija je kot največje tveganje za svojo napoved opredelila prav trajanje vojne na Bližnjem vzhodu in njen vpliv na cene energije.