Agencija za energijo ocenjuje, da bo sistemu manjkalo do 868 GWh prožnosti

Slovenski elektroenergetski sistem leta 2030 brez dodatnih virov prožnosti ne bo mogel vključiti med 396 in 868 gigavatnih ur elektrike iz obnovljivih virov, kaže nacionalna ocena potreb po prožnosti, ki jo je julija pripravila Agencija za energijo. Razpon je odvisen od vremenskega scenarija, za leto 2035 pa agencija ocenjuje od 542 do 826 gigavatnih ur nepokritih potreb. Tehnično študijo, na kateri temelji ocena, je za družbo ELES pripravil konzorcij Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Elektroinštituta Milan Vidmar.

Po oceni agencije potrebe izvirajo predvsem iz rasti proizvodnje sončnih elektrarn. Ocena izhaja iz scenarija z dodatnimi ukrepi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, po katerem naj bi se inštalirana moč fotonapetostnih elektrarn z okoli 1,6 gigavata leta 2025 povečala na 3,45 gigavata leta 2030 in na 5,7 gigavata leta 2035. Število toplotnih črpalk naj bi se s približno 119.000 leta 2025 do leta 2035 povečalo na več kot 216.000, število baterijskih električnih vozil pa bi lahko preseglo 280.000. Ciljna količina elektrike iz obnovljivih virov, ki jo mora sistem leta 2030 vključiti, po oceni znaša 4.909 gigavatnih ur. Po izračunu Lider.si, narejenem kot razmerje med obema vrednostma, nepokrite potrebe znašajo od osmih do 18 odstotkov ciljne količine.

Mesec dni po objavi slovenske ocene je Svetovni energetski svet (World Energy Council, WEC) ob podnebnem tednu v New Yorku predstavil 16. izdajo poročila o svetovni energetski trilemi. Več kot 275 vodilnih v energetiki iz 65 držav, s katerimi se je svet pogovarjal, je kot najpogostejše ovire napredka navedlo omrežja, hranilnike in sistemsko integracijo. „Svetovna energetika se preureja v realnem času,“ je v sporočilu za javnost ob predstavitvi poročila zapisala generalna sekretarka in izvršna direktorica WEC Angela Wilkinson. WEC trilemo razvija iz letnega statičnega indeksa v proces dialoga in učenja, zato letošnje poročilo ne vsebuje lestvice držav. Na zadnji lestvici iz leta 2024 je bila Slovenija po podatkih Energetske zbornice Slovenije enajsta z 78,4 točke.

Agencija ugotavlja predvsem potrebe po prožnosti navzdol, ki jih je mogoče pokriti z zmanjšanjem oddaje v omrežje ali s povečanjem odjema. Največja nepokrita potreba za vključevanje obnovljivih virov leta 2030 doseže približno en gigavat, leta 2035 pa približno pol gigavata. Nižja vrednost za leto 2035 je po oceni posledica predvidenega zaprtja konvencionalnih termoelektrarn, obdobja presežne proizvodnje pa se zaradi večje moči sončnih elektrarn podaljšajo. Dodatni viri prožnosti po analizi največ koristi prinesejo pri razmerju med energijo in močjo okoli osem ur, daljše trajanje shranjevanja pa nepokrite potrebe zmanjša le malo. Na prenosnem omrežju ocena v normalnih obratovalnih razmerah ni ugotovila potreb po prožnosti.

V distribucijskem omrežju nepokrite potrebe po prožnosti navzdol, ki ostanejo po realno izvedljivih ojačitvah, za leto 2030 znašajo povprečno 133 megavatov oziroma 53.182 megavatnih ur, za leto 2035 pa povprečno 243 megavatov oziroma 138.326 megavatnih ur. Na nizki napetosti jih povzroča elektrifikacija ogrevanja in prometa, na srednji pa dvig napetosti zaradi razpršenih sončnih elektrarn. Polnjenje električnih vozil, preloženo zunaj koničnih tarifnih obdobij, po oceni ustvarja dodatne nočne konice odjema.

Lokalni trgi prožnosti po oceni agencije še niso dovolj razviti za stabilno konkurenco. Dinamične maloprodajne pogodbe in časovno razčlenjene omrežninske tarife so na voljo, uporaba dinamičnih produktov pa je zelo redka. Distribucijska podjetja po navedbah agencije lokalne prezasedenosti omrežja raje rešujejo s prožnimi priključitvami kot s tržnimi rešitvami. Sedanji model neodvisnega agregiranja ima po poročilu pomembne omejitve, nadgrajeni model pa agencija pričakuje leta 2027.

Splošne oprostitve plačila omrežnine za hranilnike, ki jih je zakonodajalec uvedel v Zakonu o oskrbi z električno energijo, po oceni agencije izkrivljajo cenovne signale in konkurenčni položaj virov prožnosti. Agencija je zahtevala njihovo odpravo ali vsaj pogojne oprostitve glede na lokacijo in način obratovanja, v poročilu pa navaja, da na strani zakonodajalca ni volje za popravke.

Agencija v oceni sama opozarja, da čezmejne izmenjave niso upoštevane kot vir prožnosti, čeprav bi zaradi visoke povezanosti slovenskega sistema lahko pokrile del ugotovljenih potreb ali celo vse. Razpoložljive čezmejne prenosne zmogljivosti po oceni zadoščajo za simulirane presežke proizvodnje. Nacionalni energetski in podnebni načrt ne določa sprejemljive ravni omejevanja proizvodnje iz obnovljivih virov, zato ocena predpostavlja, da mora sistem vključiti vso razpoložljivo proizvodnjo. Namen ocene je bil po navedbah agencije izmeriti nacionalne potrebe po prožnosti in zmožnost domačih virov, da jih pokrijejo.

Slovenija mora nacionalni cilj za nefosilno prožnost, vključno s prispevkoma prilagajanja odjema in shranjevanja energije, določiti v šestih mesecih po predložitvi ocene. Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) bo nacionalne ocene vseh držav članic pregledala do julija 2027.