Bruselj zvišuje prag za tuje subvencije, veliki slovenski razpisi in Luka Koper pod posebnim nadzorom

Evropska komisija je uredbo o tujih subvencijah tri leta po začetku njene uporabe ohranila v jedru nespremenjeno in za leto 2027 napovedala višje pragove za prijavo, čeprav je doslej 99 odstotkov predhodnih pregledov prevzemov zaključila brez poglobljene preiskave.

Isti dan je Komisija brez poglobljene preiskave odobrila zalivsko financiranje prevzema medijske skupine Warner Bros. Discovery. Skladi Savdske Arabije, Katarja in Abu Dabija po poročanju agencije Reuters v prevzem prispevajo okoli 24 milijard dolarjev in bi po razkritjih družbe Paramount v združenem podjetju obvladovali 38,5 odstotka lastniškega kapitala. Konkurenčni pregled prevzema pod pravili o združitvah teče ločeno, odločitev Komisija načrtuje do 22. julija.

Uredba se uporablja od 13. julija 2023 in Komisiji omogoča preiskavo finančne podpore, ki jo podjetjem, dejavnim v Uniji, dodelijo vlade zunaj EU. Pri prevzemih obvezna prijava nastopi, kadar prevzeto podjetje ustvari v EU vsaj 500 milijonov evrov prometa in kadar so stranke v treh letih prejele vsaj 50 milijonov evrov tujih finančnih prispevkov. Za javna naročila prag zajame pogodbe od 250 milijonov evrov navzgor in tuji prispevek najmanj štirih milijonov evrov na posamezno državo.

Komisija lahko po lastni presoji zahteva prijavo tudi za manjše posle, kadar sumi na izkrivljajočo subvencijo. To pooblastilo za poziv je novembra lani prvič uporabila pri javnem razpisu pod pragom.

Do konca maja je Komisija prejela 272 prijav prevzemov in poglobljeno preučila le tri, dva od teh poslov je pogojno odobrila, eden še poteka. V javnih naročilih je zbrala 5.150 vlog v 863 postopkih in odprla štiri poglobljene preiskave, tri od njih je zaključila po umiku ponudnikov, eno pa pogojno odobrila po zavezi o zamenjavi subvencioniranega podizvajalca.

Nizka stopnja formalnih posegov izhaja iz dolgega predhodnega usklajevanja, ki sporne ponudbe pogosto odvrne pred preiskavo. V treh naročilih so ponudniki umaknili vloge in postopek se je ustavil brez odločitve.

Preiskave se zgoščajo okoli kitajskega in zalivskega kapitala. Poglobljena preiskava, ki še poteka, zadeva nakup nemškega trgovca z elektroniko Ceconomy, lastnika znamk MediaMarkt, MediaWorld in Saturn, ki ga načrtuje kitajska skupina JD.com. Komisija preverja, ali je JD.com z domnevnimi subvencijami ponudil visoko ceno in Ceconomy podprl s svojo tehnološko in logistično zmogljivostjo, odločitev pa načrtuje do 2. oktobra. Med pogojno odobrenimi posli sta prevzema, povezana z emiratskim kapitalom, po lastni presoji pa Komisija vodi še preiskavi kitajskih proizvajalcev Nuctech in Goldwind.

Za jugovzhodno Evropo je najbolj zgovoren primer iz leta 2024, ko je Komisija preiskala ponudbo kitajskega državnega proizvajalca vlakov CRRC na razpisu bolgarskega ministrstva za promet. Kitajsko podjetje je ponudbo umaknilo in preiskava se je ustavila brez končne odločitve.

Za slovenski trg obvezna prijava skoraj ne nastopi, načrtovano zvišanje pragov jo bo še bolj oddaljilo. Kitajski kapital je v preteklem desetletju prevzel Gorenje in Fotono, oba posla sta bila sklenjena pred uveljavitvijo uredbe. Večjo izpostavljenost danes prinašajo veliki javni razpisi in strateške naložbe. Ob podelitvi koncesij za drugi tir med Divačo in Koprom leta 2020 so kitajska gradbena podjetja izkazala zanimanje, izbrana pa niso bila. Kitajska stran je večkrat izrazila interes za sodelovanje pri Luki Koper, ki je za slovensko gospodarstvo strateško pristanišče in ostaja v državni lasti. Vsak prihodnji razpis te velikosti z državno podprtim ponudnikom iz tretje države bi lahko sprožil pooblastilo Komisije za poziv, tudi kadar posel ne doseže praga za obvezno prijavo.

Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2025 dosegla rekordne 24,0 milijarde evrov, največ kapitala je v predelovalni dejavnosti z dobro tretjino vseh naložb, med vlagatelji prevladuje avstrijski kapital. Slovenija ima za naložbe iz tretjih držav tudi lastni mehanizem pregleda, ki presoja vpliv na varnost in javni red, uredba o tujih subvencijah pa preverja izkrivljanje konkurence.

Uredba varuje enotni trg pred subvencijami iz tretjih držav, državne pomoči znotraj Unije pa ostajajo v pristojnosti nacionalnih proračunov. Komisija je odobrila tudi 659 milijonov evrov nemške državne pomoči za štiri nove polprevodniške obrate. Skupna odobrena pomoč za polprevodnike v Uniji je dosegla približno 14,2 milijarde evrov, večina je pripadla največjim gospodarstvom. Manjše članice brez primerljivega fiskalnega prostora takih notranjih pomoči ne morejo izenačiti, uredba o tujih subvencijah pa jih ne zajema.

Podjetja in odvetniške pisarne opozarjajo na zahtevno poročanje o tujih finančnih prispevkih, tesne roke in kopičenje bremena zaradi vzporednih postopkov. Pri pragu za javna naročila mnenja niso enotna, del sodelujočih si želi višjega, del nižjega, zato ga Komisija ohranja pri 250 milijonih evrov. Zagovorniki uredbe odgovarjajo, da nizka stopnja formalnih posegov kaže na usmerjeno rabo orodja.

Del napovedanih sprememb, med njimi zvišanje pragov za prijavo prevzemov, lahko Komisija uvede z delegiranim aktom, brez spremembe uredbe. Osnutek prilagoditev bo objavila letos jeseni, sprejem načrtuje v letu 2027.