Delodajalci krijejo 43 odstotkov izgubljenih delovnih dni in 54 odstotkov računa za bolniške

Nemške družbe so lani za nadomestila plače bolnim zaposlenim izplačale 85,6 milijarde evrov, največ doslej, je izračunal kölnski inštitut Institut der deutschen Wirtschaft v študiji, o kateri je poročal časnik Rheinische Post. Slovenski delodajalci so v istem letu pokrili 7.419.899 izgubljenih delovnih dni, kar je 42,8 odstotka vseh. Delodajalce je to po izračunu Lider.si stalo približno 810 milijonov evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je za nadomestila plače izplačal 676,8 milijona evrov. Skupni račun tako znaša približno 1,49 milijarde evrov, delodajalci pokrijejo dobrih 54 odstotkov.

Delodajalci so lani krili nadomestila za 1.359.350 primerov s povprečnim trajanjem 5,5 dneva, zavod pa za 785.028 primerov s povprečnim trajanjem 12,6 dneva. Na aktivnega zavarovanca odpade 7,79 dneva odsotnosti v breme delodajalca in po izračunu Lider.si približno 851 evrov stroška.

Izračun Lider.si upošteva število izgubljenih delovnih dni iz letnega poročila zavoda za leto 2025, ponderirani odmerni odstotek 80,61, ki izhaja iz strukture razlogov zadržanosti, povprečno mesečno bruto plačo 2.536,03 evra po podatkih Statističnega urada RS, 261 delovnih dni na leto in prispevke delodajalca v višini 16,10 odstotka po brošuri Finančne uprave RS. Osnova za nadomestilo je plača posameznika, izračun pa uporablja državno povprečje. Kölnski inštitut je uporabil podoben pristop. Od 85,6 milijarde evrov je 72,5 milijarde bruto izplačil po podatkih zveznega ministrstva za delo, 13,1 milijarde pa prispevkov delodajalcev, ki jih je inštitut ocenil s statističnim modelom.

Po navedbah zavoda so za rast izdatkov tudi objektivni razlogi. Urna postavka za razlog bolezen se je leta 2023 zvišala za osem odstotkov, leta 2024 za dodatnih 5,9 odstotka in leta 2025 še za 7,8 odstotka, k rasti pa prispeva visoka stopnja zaposlenosti. Kölnski inštitut rast v Nemčiji pripisuje višjim plačam, večji zaposlenosti in staranju delovne sile. Dvomi tudi, da bo napovedana obveznost zdravniškega potrdila od prvega dne bolezni zaživela v širši praksi.

Delež izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev se je zvišal z 2,93 na 3,01 odstotka, v breme zavoda pa s 3,75 na 3,96 odstotka. Pri delodajalcih se delež po regijah giblje od 2,9 do 3,2 odstotka, pri zavodu pa od 3,6 do 6,1 odstotka. Zavod opozarja, da podatki iz letnega poročila za leto 2025 niso primerljivi s podatki iz prejšnjih poročil, ker sta bila uporabljena drug vir podatkov in drugačna metodologija izračuna.

V prvem četrtletju letos se je število izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev znižalo na 1.762.477, kar je za 18,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na dan 31. decembra 2025 je bilo v breme zavoda bolniško odsotnih 32.313 ljudi, od tega jih je 4,6 odstotka odsotnih z dela več kot tri leta.