Cene polprevodnikov so se močno odmaknile od običajnih ravni. Cenovni pritiski pri čipih so oktobra dosegli kar 17-kratnik dolgoročnega trenda, kaže analiza S&P Global, ki jo povzema Analitika GZS. Glavni razlog je izjemno povpraševanje ob hitri gradnji podatkovnih centrov in superračunalniških sistemov, ki se je zaletelo v omejene proizvodne zmogljivosti industrije polprevodnikov.
Polprevodniki niso edini vir pritiskov. K višjim stroškom v svetovnem proizvodnem sektorju prispevajo tudi dražje električne naprave, energenti in transportne storitve. Zamude pri dobavah so se sicer nekoliko zmanjšale in so bile najmanjše po marcu letos, a ostajajo izrazite prav pri nafti, električnih napravah in transportu. Svetovni proizvodni PMI je oktobra znašal 52,6 in je nakazal nekoliko počasnejšo, a še vedno prisotno rast aktivnosti.
Za podjetja to pomeni dražjo in težje dostopno elektroniko. Ker razvoj umetne inteligence usmerja proizvodne kapacitete k najzmogljivejšim čipom, ostaja manj prostora za druge naprave in opremo, kar dviguje stroške v elektronski industriji, strojegradnji in povsod, kjer so čipi vgrajeni. Gre za isti razvoj, ki žene porabo elektrike v podatkovnih centrih, zdaj pa se kaže še na strani dobavnih verig.
Tudi Slovenija ni zunaj tega trga. Država gradi lastno tovarno umetne inteligence in nov superračunalnik na Mariborskem otoku, povpraševanje po čipih pa je globalno, zato se višje cene in daljši dobavni roki poznajo tudi pri domačih naložbah v tehnologijo in pri podjetjih, ki za svoje izdelke potrebujejo polprevodnike.
Preberite več:
Dokler bo gradnja podatkovnih centrov prehitevala proizvodnjo čipov, bodo cene polprevodnikov ostale visoke. Pritisk pa se bo postopoma prelil v cene naprav in opreme.
