Zakaj bo gospodarstvo v prihodnje potrebovalo več tujih delavcev?

Slovenija se demografsko krči, kar postaja vse bolj gospodarsko vprašanje. V prvih devetih mesecih letos je po podatkih statističnega urada, ki jih povzema Analitika GZS umrlo okoli 2.700 ljudi več, kot se jih je rodilo. Tudi september te slike ni spremenil, saj se je po začasnih podatkih SURS rodilo 1.467 otrok, kar je štiri odstotke manj kot pred letom dni, umrlo pa je 1.605 prebivalcev oziroma sedem odstotkov več. Naravni prirast je bil tako znova negativen, in sicer za 138 oseb.

Gre za vzorec, ki traja že leta. Rojstev je iz leta v leto manj, število umrlih pa ob staranju prebivalstva ostaja visoko, čeprav se zaradi daljše pričakovane življenjske dobe na dolgi rok znižuje. Naravni prirast, torej razlika med rojenimi in umrlimi, je v Sloveniji negativen, kar pomeni, da se število prebivalcev brez priseljevanja zmanjšuje.

Za gospodarstvo je posledica jasna. Domača delovna sila se ne obnavlja sama, zato bo po oceni glavnega ekonomista Analitike GZS Bojana Ivanca naraščala potreba po tuji delovni sili in po višji produktivnosti. Brez priseljevanja in brez dviga učinkovitosti dela se bo pomanjkanje kadrov, ki ga podjetja že zdaj čutijo v tehniki, gradbeništvu, zdravstvu in gostinstvu, v prihodnjih letih le še krepilo.

Viri: SURS

Delež tujih delavcev na slovenskem trgu dela se zato že vrsto let povečuje in dosega rekordne ravni. Drugi vzvod, produktivnost, pa je odvisen od vlaganj v tehnologijo, digitalizacijo in znanje, pri čemer Slovenija po deležu strokovnjakov za informacijske tehnologije in po vlaganjih v raziskave še zaostaja za povprečjem EU.

Demografija postaja ena od strukturnih omejitev gospodarske rasti. Država lahko upad domačega prebivalstva blaži na dva načina, s priseljevanjem in z višjo produktivnostjo. Oba pa zahtevata dolgoročne ukrepe, ne le kratkoročnih rešitev ob vsakokratnem pomanjkanju delavcev.