Geodetska uprava je objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025. Cene stanovanj so zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov. Število kupoprodaj stanovanj se je povečalo za 25 do 30 odstotkov.
Na slovenskem nepremičninskem trgu se je leta 2025, po treh letih upadanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, število transakcij ponovno povečalo. K izrazitemu povečanju je prispevalo predvsem nižanje obrestnih mer in posledično povečevanje obsega stanovanjskih kreditov.
Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti plač in ob vztrajajočem presežnem povpraševanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili večjo aktivnost kupcev in investitorjev. Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva še naprej zmanjševala.
Stanovanj prodanih za četrtino več
Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države povečalo za 25 do 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov. V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji število transakcij doseglo vrh, je bilo lani število kupoprodaj stanovanj še vedno manjše za približno 20 odstotkov, hiš pa za približno 15 odstotkov.
Po velikem upadu prodaj zazidljivih zemljišč od leta 2021 se je lani obseg trgovanja občutno povečal tudi z njimi. Število transakcij se je povečalo za okoli 15 odstotkov, skupna prodana površina pa za več kot 30 odstotkov.
Cene stanovanj zrasle za 11 odstotkov
Leta 2025 se je rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki ji je priča od obrata cen leta 2015, nadaljevala. Na ravni države so v preteklem letu cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih zrasle le za dva odstotka.
Cene stanovanj in hiš so praktično povsod po državi ponovno dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo 3.000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa mejo 5.000 evrov na kvadratni meter.
Dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva se je kljub visoki stopnji zaposlenosti in realni rasti plač še naprej zmanjševala zaradi vztrajajočega presežnega povpraševanja in nadaljnje rasti cen.
