Češnjev paradižnik s salmonelo prišel tudi v Slovenijo, v Italiji zbolelo 132 ljudi

Češnjev paradižnik, s katerim italijanske oblasti povezujejo 132 primerov salmoneloze v Lombardiji, je po evidenci evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo RASFF prišel tudi v Slovenijo in na Hrvaško. Italija je obvestilo z oznako 2026.9004 uvrstila med opozorila z oceno resnega tveganja, Evropska komisija pa ga je potrdila 9. oktobra. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je v tedenskem poročilu, objavljenem isti teden, zapisal, da izvor večletnega evropskega izbruha salmonele, ki ga preiskave povezujejo z drobnim paradižnikom s Sicilije, še ni povsem pod nadzorom.

Po zapisu v RASFF je vzorec, ki ga je podjetje 15. septembra odvzelo v okviru notranjega nadzora, pokazal monofazno različico bakterije Salmonella Typhimurium, naslov obvestila pa navaja še sev Strathcona. Paradižnik je bil v prometu nepakiran, v zabojih. Od 132 obolelih jih je 117 iz pokrajine Brescia in 15 iz pokrajine Bergamo. Italija je blago umaknila s trga. Zapis navaja Slovenijo in Hrvaško kot državi distribucije in kot državi za nadaljnje ukrepanje. Podatek o distribuciji je dodal deželni urad za opozorila o živilih Furlanije Julijske krajine, ki je v dopolnitvi poročal o izidu preiskave in sprejetih ukrepih. Dopolnitve so poslale še Lombardija, Apulija in zdravstvena služba pokrajine Caltanissetta na Siciliji. Koliko paradižnika je prišlo v Slovenijo, iz katerih serij in h katerim trgovcem, javni del zapisa ne navaja.

Enako število obolelih v pokrajini Brescia je 3. oktobra objavil italijanski portal Il Fatto Alimentare. Po podatkih portala je zdravstvena služba ATS Brescia ob septembrskem izbruhu v vrtcih in šolah doline Val Trompia naštela 117 obolelih, med njimi do 14 hospitaliziranih otrok, do objave pa ni sporočila ne seva salmonele ne izidov analiz živil. Isti portal je poročal tudi, da je dežela Apulija po sestanku nacionalne delovne skupine, ki je bil 30. septembra, z nujnim navodilom umaknila surov paradižnik z jedilnikov vrtcev, šol, bolnišnic in domov za starejše. Navodilo navaja žarišča v Apuliji, Lombardiji, Laciju in Furlaniji Julijski krajini. Italijansko ministrstvo za zdravje je v istih dneh objavilo odpoklic serije 210 češnjevega paradižnika družbe G&V Ortaggi, pridelanega v Geli v pokrajini Caltanissetta.

Sev Salmonella Strathcona ST2559 po podatkih ECDC v Evropi kroži od leta 2011, ko so ga na Danskem prvič povezali z drobnim podolgovatim paradižnikom datterino s Sicilije. Do istega sklepa so prišle preiskave v Avstriji v letih 2023 in 2025 ter v Italiji leta 2024. Pri uradnem vzorčenju, ki so ga novembra 2024 opravili pri italijanskem pridelovalcu, so sev, povezan z izbruhom, odkrili v vodi za namakanje iz vodnjaka. Avstrija ga je decembra lani s sekvenciranjem potrdila v češnjevem paradižniku iz Italije. Od januarja 2023 do septembra 2026 je ECDC zabeležil več kot 800 potrjenih primerov. Letos jih je deset držav EU in EGP prijavilo več kot 160, večino z začetkom bolezni med julijem in septembrom, za približno sto dodatnih primerov pa rezultati sekvenciranja še niso znani. Nemčija in Luksemburg poročata, da so vsi letos anketirani bolniki, osem v Nemčiji in trije v Luksemburgu, jedli češnjev paradižnik. ECDC ocenjuje, da tveganje za nove okužbe ostaja, dokler se nadaljujejo sezonske dobave okuženega pridelka.

Slovenije med desetimi državami, ki so letos prijavile primere, ni. ECDC našteva Avstrijo, Dansko, Francijo, Nemčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Norveško in Švedsko. V prvi skupni oceni ECDC in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz novembra 2024 je imela Slovenija dva potrjena primera, Hrvaška pa tri. ECDC tudi opozarja, da preiskave še niso potrdile, da je drobni paradižnik iz Italije vir vseh novih okužb v vseh državah, ker bi lahko bila v prenos vpletena tudi druga živila.

Italija je bila lani drugi največji dobavitelj svežega paradižnika na slovenski trg. Po podatkih Eurostata je Slovenija lani uvozila 11.992 ton svežega ali ohlajenega paradižnika v vrednosti 20,2 milijona evrov, od tega 2.518 ton iz Italije, kar je po izračunu Lider.si 21 odstotkov. Največ, 4.712 ton, ga je prišlo s Hrvaške, sledita pa Nemčija s 1.354 in Nizozemska s 1.022 tonami. Italija je lani po lastnih podatkih v Slovenijo izvozila 2.562 ton paradižnika v vrednosti 4,27 milijona evrov, na Hrvaško 2.174 ton in v Avstrijo 12.576 ton. V prvih šestih mesecih letos je po mesečnih podatkih Eurostata v Slovenijo izvozila 1.669 ton, za 11,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Podatkov za julij, avgust in september, ko število primerov po navedbah ECDC doseže vrh, Eurostat še ni objavil. Statistika blagovne menjave ne loči češnjevega paradižnika od drugih vrst in ne kaže, iz katere italijanske dežele blago izvira.

Na seznamu nevarnih proizvodov, ki je objavljen na državnem portalu gov.si in na katerega se za Slovenijo sklicuje evidenca RASFF, sta zadnja vpisa z dne 9. oktobra. Odpoklica češnjevega paradižnika na seznamu v ponedeljek do 11. ure ni bilo.