Površina asfaltnega vozišča se lahko na neposrednem poletnem soncu segreje na 60 stopinj Celzija ali več. Poletna vročina je preizkus tako za voznike kot za cestno infrastrukturo, opozarja dr. Lidija Ržek, vodja Laboratorija za asfalte in bitumenske proizvode na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Vozniki na cestah pogosto opazijo kolesnice, razpoke ali poškodovana vozišča, le redki pa vedo, zakaj do njih prihaja.
Asfalt je po njenih besedah temperaturno občutljiv material, zato visoke temperature vplivajo na njegove mehanske lastnosti. Na obstojnost vozišča poleg temperature pomembno vplivajo tudi sestava in lastnosti asfaltne zmesi, prometne obremenitve ter vse bolj izraziti vplivi podnebnih sprememb.
Asfalt je sestavljen iz kamnitega agregata in bitumenskega veziva, ki deluje kot lepilo med zrni mineralnega materiala. Bitumen je viskoelastičen material, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo s temperaturo. Pri visokih poletnih temperaturah postane mehkejši, zaradi česar se asfaltna plast pod težkimi prometnimi obremenitvami lažje deformira. Sodobne asfaltne zmesi so sicer zasnovane tako, da prenesejo širok razpon temperatur, od zimskega mraza do poletne vročine, vendar vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi predstavljajo vedno večji izziv in zahtevajo razvoj odpornejših materialov.
Najpogostejša posledica visokih temperatur so kolesnice oziroma vzdolžne deformacije v smeri vožnje, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se obremenitev težkih tovornih vozil. Pri visokih temperaturah se bitumensko vezivo zmehča, zato je asfalt hitreje podvržen trajnim deformacijam. K njihovemu nastanku lahko prispevajo tudi neustrezno dimenzionirana voziščna konstrukcija, neustrezno izbrana asfaltna zmes, staranje materialov ali preobremenjen promet.
Deformacije niso le estetska težava. Ob močnem dežju se v njih zadržuje voda, kar povečuje nevarnost akvaplaninga in zmanjšuje prometno varnost. Na ZAG-u s terenskimi meritvami in laboratorijskimi preskusi spremljajo obnašanje asfaltnih zmesi ter preverjajo njihovo odpornost.
Raziskave na področju cestogradnje so danes usmerjene v razvoj asfaltnih zmesi, ki bodo bolje prenašale visoke temperature in večje prometne obremenitve ter imele manjši vpliv na okolje. Med obetavnimi rešitvami so izboljšana bitumenska veziva, modificirana s polimeri ali drugimi dodatki, optimizirane sestave asfaltnih zmesi ter uporaba recikliranih materialov, ki ob ustrezni kakovosti prispevajo h krožnemu gospodarstvu. Na ZAG-u razvijajo in preizkušajo nove materiale z naprednimi laboratorijskimi metodami ter sodelujejo pri uvajanju inovacij v prakso. Po oceni Ržkove bodo prav kakovostni materiali ključni za gradnjo cest, ki bodo kos vse bolj zahtevnim podnebnim razmeram.
Domačo asfaltno cesto ali dvorišče je ob vročini težko učinkovito zaščititi ali ohladiti. V tujini so poskušali z različnimi ukrepi, ki pa niso najbolj učinkoviti: občasno hlajenje z vodo, svetlejši oziroma reflektivni premazi in posipanje. Ti ukrepi lahko začasno zmanjšajo segrevanje površine, imajo pa omejen učinek in jih je v praksi težko dolgoročno izvajati. Najbolj učinkovito je senčenje z drevesi in izbira asfaltne zmesi z večjo temperaturno odpornostjo.
