Devet držav članic je do sredine julija znižalo svoje zahtevke za posojila iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za 75 milijard evrov, celotna finančna ovojnica mehanizma pa se je zmanjšala na 575 milijard evrov. Od tega je 360 milijard evrov nepovratnih sredstev in 215 milijard evrov posojil, kažejo podatki Preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti Evropske komisije.
Države so lahko posojila zahtevale do avgusta 2023 in največ do 6,8 odstotka svojega bruto nacionalnega dohodka iz leta 2019. Zgornja meja razpoložljivih posojil je znašala 385 milijard evrov. Nepovratni del je ostal nedotaknjen pri 360 milijardah evrov, od tega 338 milijard iz prvotne dodelitve, 20 milijard iz dražb emisijskih kuponov in dve milijardi iz rezerve za prilagoditev na brexit. Evropska komisija je v sporočilu „NextGenerationEU, pot do leta 2026″ z dne 4. junija 2025 državam priporočila, naj prednostno zavarujejo nepovratni del.
Do maja letos je bilo iz mehanizma izplačanih 400 milijard evrov, neizplačanih pa ostaja 175 milijard evrov. Delež izplačanega v celotni ovojnici znaša 69,6 odstotka, kaže izračun Lider.si iz obeh podatkov Evropske komisije.
Slovenija je do konca julija prejela 1,81 milijarde evrov ali 86,9 odstotka razpoložljivih sredstev, od tega 1,34 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 470 milijonov evrov posojil, kažejo podatki Ministrstva za finance. Uradno je izpolnjenih 122 mejnikov in ciljev od skupno 182, zadnji zahtevek za plačilo v vrednosti nekaj manj kot 272 milijonov evrov pa mora država oddati do 30. septembra. Slovenija je končnim prejemnikom od začetka izvajanja načrta do konca julija izplačala 1,7 milijarde evrov, od tega letos približno 400 milijonov evrov.
Energetski ukrepi obsegajo 18 odstotkov slovenskega načrta, kar je najnižji delež v Uniji ob evropskem povprečju 27 odstotkov in bolgarskih 39 odstotkih, navaja Evropska komisija. Za podnebne namene je v celotnem mehanizmu predvidenih približno 41 odstotkov izdatkov, za digitalne pa 25 odstotkov, ob zahtevanem najnižjem deležu 37 in 20 odstotkov.
Mejniki in cilji morajo biti izpolnjeni do 31. avgusta letos, zadnje zahtevke za plačilo morajo države poslati v Bruselj do 30. septembra, vsa izplačila pa mora Komisija opraviti do 31. decembra. Roki so zapisani v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, v uredbi o Instrumentu Evropske unije za okrevanje in v sklepu o sistemu virov lastnih sredstev. Podaljšanja Komisija ni predvidela.
