Vlada, ki opravlja tekoče posle, je 22. maja 2026 predstavila nove slovenske prehranske smernice “Prehrana za zdravje in planet”. Strokovnjaki z NIJZ, Inštituta za nutricionistiko, UL BF in KGZS ob tem opozarjajo na strokovno neverodostojnost dokumenta in sporen način njegove priprave, poroča MMC RTV Slovenija.
Vlada oziroma Ministrstvo za zdravje na Gov.si poudarjata, da “nacionalne prehranske smernice temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem”. Pri njihovi pripravi pa, trdijo, so “avtorji upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil”.
Smernice, ki naj bi spodbujale zdravo, uravnoteženo in trajnostno prehrano ter večji poudarek namenjale lokalnim, sezonskim in rastlinsko usmerjenim prehranskim izbiram, so nastajale več let.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je že maja 2024 sodelovala na strokovnem posvetu o pripravi nacionalnih smernic zdrave in trajnostne prehrane, kjer so prvič poudarili povezavo med prehrano, zdravjem in podnebnimi spremembami. Takrat je bila ustanovljena tudi posebna strokovna skupina za pripravo priporočil.
Val kritik strokovnjakov
Strokovnjaki opozarjajo, da dokument ni bil dovolj strokovno usklajen in da bi morale nacionalne smernice prestati širšo strokovno in javno razpravo.
Direktor NIJZ-ja Ivan Eržen je poudaril, da bi morale nacionalne prehranske smernice nastajati v odprtem, transparentnem in strokovno usklajenem procesu. Po njegovih besedah objavljeni dokument vsebuje metodološke in vsebinske pomanjkljivosti ter ni bil strokovno potrjen.
“Aktualen javno objavljen dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice, navedba mojega sodelovanja pa je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil. Nasprotno, izdajatelj dokumenta ni upošteval pripomb, ki mu jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo dokumenta. Opozorili smo, da dokument vsebuje metodološke in vsebinske pomanjkljivosti, med drugim odsotnost prehranskega modeliranja, ki je temeljna zahteva za pripravo nacionalnih prehranskih smernic. Hkrati je zelo problematična tudi vsebina dokumenta, med drugim tudi priporočila o prehranskih dopolnilih, ki presegajo javnozdravstveni pristop in niso podprta z ustreznim vrednotenjem tveganj prekomernega vnosa ter jasnimi indikacijami,” besede Eržena navaja portal MMC RTV Slovenija.
Tudi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi, da pred objavo ni imel vpogleda v končno različico dokumenta in da je ni nikoli potrdil. Zato je že zahteval umik svojega imena iz objave, poroča MMC RTV Slovenija.
“Leta 2024 sem bil v okviru širše strokovne skupine povabljen zgolj k recenziji delovnega osnutka smernic v angleškem jeziku, pri čemer sem podal številne kritične strokovne pripombe. Ker nisem zaznal resnega interesa za širše strokovno usklajevanje vsebine, sem že maja 2024 iz delovne skupine izstopil. Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel. Kolikor vem, dokumenta tudi ni uradno potrdil noben strokovni organ, zato ni jasno, kdo je objavo neveljavnih smernic sploh odobril.”
Svoje pritožbe je, kot poroča omenjeni vir, podala tudi Mojca Korošec z Biotehniške fakultete, ki opozarja, da njene strokovne pripombe niso bile upoštevane, njeno ime pa je bilo kljub temu navedeno med sodelujočimi.
“Na prvo verzijo smernic sem podala strokovno recenzijo, vendar nanjo nisem prejela nobenega odziva ali strokovne razprave, niti nisem imela vpogleda v kasnejše in končno verzijo objavljenega dokumenta. V javno objavljenem dokumentu ugotavljam, da strokovne pripombe niso bile upoštevane, moje ime pa je navedeno med sodelujočimi pri nastajanju dokumenta, čeprav o vsebini ni bil dosežen strokovni konsenz.”
KGZS poziva k pripravi novih smernic
MMC RTV Slovenija poroča, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v odzivu na nove vladne prehranske smernice ocenila, da dokument temelji na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje ter da ni bil dovolj usklajen s stroko. Pri tem poudarja, da slovensko kmetijstvo ustvari približno 11 % vseh emisij toplogrednih plinov, medtem ko največ emisij povzročata energetika in promet.
KGZS zavrača tudi ugotovitve omenjenih smernic, da ima goveje meso največji okoljski odtis, svinjina nekoliko manjšega, perutnina pa najmanjšega, vendar še vedno pomembnega zaradi intenzivne reje in pridelave krme. Pri tem pa opozarja tudi na pozitivno okoljsko vlogo živinoreje.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je dejal, da v nacionalnih prehranskih smernicah “ni prostora za ideološke vsebine” ter opozoril, da prehranskih priporočil ni mogoče oblikovati na podlagi ideologije veganstva ali vegetarijanstva.
KGZS zato poziva k pripravi novih smernic, ki bi temeljile na strokovnih argumentih ter dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva, poroča MMC RTV Slovenija.
Vlada medtem vztraja, da so smernice namenjene izboljšanju prehranskih navad prebivalcev, podpori javnemu zdravju in zmanjševanju okoljskih obremenitev prehranskega sistema. Dokument naj bi služil tudi kot strokovna podlaga za zdravstvene ustanove, šole, javne zavode in ponudnike prehrane v Sloveniji.
Preberite tudi:
