Evropska centralna banka je ključne obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, depozitna obrestna mera pa zdaj znaša 2,5 odstotka. Po besedah guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca odločitev odraža vztrajanje geostrateških tveganj in posledično visokih cen energentov.
Dolenc opozarja, da bi lahko vztrajanje konfliktov na Bližnjem vzhodu v jesenskih in zimskih mesecih dodatno povečalo stroške nafte, zemeljskega plina in elektrike. Hkrati je gospodarstvo evrskega območja po njegovih besedah bolj odporno na energetski šok, kot so pričakovali.
Nove napovedi ECB kažejo, da bo inflacija v evrskem območju letos dosegla 3 odstotke, nato pa naj bi se ob umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu in cen energentov znižala na 2,5 odstotka leta 2027 in 2,1 odstotka leta 2028.
Gospodarska rast naj bi letos znašala 0,9 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se okrepila na 1,4 oziroma 1,5 odstotka. ECB tako pričakuje nekoliko bolj odporno gospodarstvo, hkrati pa ostaja previdna zaradi energetskih in geopolitičnih tveganj.
Na finančnih trgih so pričakovanja glede denarne politike postala bolj restriktivna. Po Dolencu udeleženci trgov ne izključujejo možnosti, da bi depozitna obrestna mera ECB do sredine leta 2027 dosegla 3,25 odstotka.
Ob tem so cene energentov še naprej visoke in volatilne, pred zimo pa skrb vzbujajo tudi nizke evropske zaloge plina. Dolenc poudarja, da bo ECB o nadaljnjih ukrepih odločala na vsaki seji posebej, pri čemer bo spremljala predvsem inflacijske obete, osnovno inflacijo in učinke dosedanje denarne politike.
