Evropska centralna banka bi lahko že decembra zvišala ključne obrestne mere, če se razmere na energetskih trgih ne bodo izboljšale. To je v pogovoru za Radio Slovenija nakazal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, potem ko je svet ECB na oktobrski seji obrestne mere pustil nespremenjene.
ECB je tako ohranila vse tri ključne obrestne mere na dosedanjih ravneh. Odločitev je bila pričakovana, saj so v centralni banki ocenili, da s spremembo še ni treba hiteti. A zaradi dražjih energentov in vse močnejših inflacijskih pritiskov se lahko položaj do naslednje seje spremeni.
“Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december trenutek za spremembe, ki so bile odložene za eno sejo,” je pojasnil Dolenc.
Glavno tveganje predstavlja možnost, da se podražitve nafte in zemeljskega plina ne bodo odrazile le v višjih cenah energije, temveč se bodo prenesle tudi na druge dele gospodarstva. Dolenc je opozoril predvsem na možnost širjenja cenovnih pritiskov na hrano in plače.
“Kaže se trend, da se znajo učinki prek cen energentov in hrane preliti širše v ekonomijo, tega se zavedamo,” je dejal guverner Banke Slovenije.
Inflacija v evrskem območju je septembra dosegla 3,8 odstotka, kar je precej nad ciljno dvoodstotno ravnjo ECB. Če bi se energetski šok prenesel tudi v osnovno inflacijo in plačne pritiske, bi se lahko povečala verjetnost za zaostritev denarne politike.
Dolenc je komentiral tudi napovedani predčasni odhod predsednice ECB Christine Lagarde. Povedal je, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa, vendar guvernerji z njeno odločitvijo predhodno niso bili seznanjeni. Imena morebitnih naslednikov ni želel komentirati. Poudaril je le, da mora prihodnji predsednik dosledno slediti temeljnemu mandatu ECB, to je zagotavljanju cenovne stabilnosti.
