Javni dolg držav Evropske unije je v drugem četrtletju letos narasel najbolj v zadnjih petih letih in dosegel 83 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je 1,5 odstotne točke več kot leto prej. Zadolženost se je medletno povečala v 19 od 27 članic. Slovenija je med redkimi izjemami, saj je svoj dolg znižala za 4,8 odstotne točke na 64,7 odstotka BDP, kar je tretje največje znižanje v celotni Uniji.
Slika javnih financ v EU se je sicer poslabšala. Skupni javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju znašal 3,5 odstotka BDP, pol odstotne točke več kot leto prej. Najgloblje v rdečem sta bili Romunija s primanjkljajem 9,2 odstotka BDP in Madžarska s 7,2 odstotka, presežek pa sta med drugim beležila Ciper (3,3 odstotka) in Grčija (2,2 odstotka). Najbolj zadolžena ostaja Grčija s 140,8 odstotka BDP, tesno pred Italijo s 140 odstotki, ki naj bi po pričakovanjih kmalu prevzela sam vrh, saj se ne more izviti iz nizke gospodarske rasti. Najmanj zadolžena je Estonija s 26 odstotki.
Slovensko znižanje dolga ni posledica enkratnega dogodka, temveč kombinacije visoke nominalne rasti BDP in neto poplačila obveznic z denarjem, ki ga je imela država na svojih računih. Prav ta trend pa se odraža tudi na trgu državnih obveznic, kjer Slovenija danes stoji bistveno trdneje kot še pred leti.
Zahtevani donosi na dolgoročne državne obveznice so se v evroobmočju v zadnjih mesecih močno zvišali. Septembra je bila najvišja povprečna zahtevana donosnost desetletnih obveznic v Franciji (4,44 odstotka), sledili sta Italija (4,36 odstotka) in Grčija (4,22 odstotka), najnižja pa je bila pri litovskih (2,88 odstotka) in nemških obveznicah (3,47 odstotka). Slovenske obveznice so dosegle 3,86 odstotka.
| DESETLETNE DRŽAVNE OBVEZNICE, SEPTEMBER 2026 | ||
|---|---|---|
| Država | Zahtevani donos | Pribitek na nemške |
| Francija | 4,44 % | 96,7 b.t. |
| Italija | 4,36 % | — |
| Grčija | 4,22 % | — |
| Slovenija | 3,86 % | 38,7 b.t. |
| Nemčija | 3,47 % | 0 |
| Litva (najnižji) | 2,88 % | — |
Vir: ECB
Pomembnejši od same ravni je pribitek nad nemškimi obveznicami, ki velja za merilo tveganja. Slovenski pribitek je septembra znašal zgolj 38,7 bazične točke oziroma 0,4 odstotne točke, kar je občutno manj od povprečja zadnjega desetletja in pol, ko je znašal okoli 1,3 odstotne točke. Razliko gre pripisati stabilnejšemu javnofinančnemu položaju, nižji zadolženosti in ponovnim izboljšanjem bonitetnih ocen države.
Nasprotje je Francija. Njen pribitek nad nemškimi obveznicami je septembra v povprečju dosegel 96,7 bazične točke, kar je največ po vrhuncu evropske dolžniške krize leta 2012. Takrat se je trg umiril šele po znamenitem zagotovilu tedanjega predsednika ECB Maria Draghija, da bo centralna banka storila vse potrebno za ohranitev evra. Tokratni pritisk izhaja iz družbeno-politične nestabilnosti ob rastočem francoskem primanjkljaju.
| DOLG DRŽAVE V RAZMERJU DO BDP, 2. ČETRTLETJE 2026 | |
|---|---|
| Država | Dolg (% BDP) |
| Grčija | 140,8 % |
| Italija | 140,0 % |
| EU-27 (povprečje) | 83,0 % |
| Slovenija | 64,7 % (-4,8 o. t.) |
| Estonija (najnižji) | 26,0 % |
Vir: Eurostat
Za vse države, vključno s Slovenijo, pa velja opozorilo. Celotna krivulja donosnosti najbolj bonitetnih državnih obveznic se je premaknila navzgor, najbolj pri krajših in srednjih ročnostih, kar pomeni dražje zadolževanje v vseh rokovih. Razlog je povečana inflacijska negotovost ob nerazrešenem konfliktu na Bližnjem vzhodu in pričakovanja, da bo ECB morala ostati previdnejša pri nižanju obrestnih mer.
