Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijane določbe metodologije za obračunavanje omrežnine za električno energijo niso v neskladju z ustavo. Zahtevo za presojo konkretnih tarifnih postavk pa je zavrglo, saj akta, ki določa njihove višine, ni obravnavalo kot predpisa oziroma splošnega akta, o katerem bi lahko odločalo v postopku ustavnosodne presoje. Na to razliko opozarja tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki meni, da odločbe ni mogoče razumeti kot potrditev ekonomske ustreznosti veljavnih tarif.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-43/25 je bila sprejeta 7. oktobra, objavljena pa 14. oktobra 2026. Sodišče je med drugim presojalo določbe o dogovorjeni in presežni obračunski moči ter faktor utežitve presežne moči, ki bo od leta 2028 znašal 1,20. Ugotovilo je, da izpodbijane določbe metodologije niso v neskladju z ustavo.
Sodišče je poudarilo tudi vlogo Agencije za energijo kot neodvisnega regulatorja, ki je pristojen za določanje metodologije obračunavanja omrežnine v okviru nacionalne in evropske zakonodaje. Omrežnina za presežno moč po presoji sodišča ni kazen za uporabnika, temveč mehanizem, ki upošteva dodatno obremenitev elektroenergetskega omrežja in spodbuja njegovo učinkovitejšo uporabo.
GZS kljub odločitvi vztraja pri pomislekih glede finančnih posledic sistema za gospodarstvo. V zbornici opozarjajo predvsem na možne nesorazmerne obremenitve energetsko intenzivnih podjetij ter na vprašanje, ali so tarifne postavke ustrezno povezane z dejanskimi stroški uporabe omrežja. Po njihovem mnenju bi bilo treba učinke sistema spremljati tudi z vidika konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Zbornica poudarja, da podjetja ne nasprotujejo plačevanju stroškov uporabe elektroenergetskega omrežja, pričakujejo pa pregleden in predvidljiv sistem, ki temelji na preverljivih podatkih. Od Agencije za energijo pričakuje nadaljnje spremljanje učinkov omrežnine, zlasti pri energetsko intenzivnih uporabnikih, in morebitne prilagoditve, če bi se pokazala nesorazmerna bremena.
