Luka Vukovar, največje hrvaško rečno pristanišče, tvega izpad prihodkov v višini približno 800.000 evrov, ker rekordno nizka Donava ustavlja pretovor blaga, poroča hrvaški Poslovni dnevnik. Direktor Marijan Kuprešak je za Poslovni dnevnik povedal, da so se s partnerji za naslednje tri mesece dogovorili za pretovor okoli 200.000 ton različnega tovora po povprečni ceni štirih evrov za tono. Družba je lani ustvarila 1,2 milijona evrov prihodkov, ogroženi znesek pa je enak dvema tretjinama te vsote.
V pristanišču že dva tedna ne pristajajo tovorne barže in turistične križarke. Najbolj kritična točka je Mohovski kanal pri Šarengradu gorvodno od Vukovarja, kjer globina plovne poti ne izpolnjuje minimalnih pogojev za varen in ekonomsko upravičen prevoz. Pred kanalom čaka več konvojev z ogljem, žlindro in drugimi surovinami.
Vodostaj Donave v Vukovarju je padel na minus 66 centimetrov, je za Glas Slavonije povedal Kuprešak. Hrvaški Državni hidrometeorološki zavod je 3. avgusta pri Batini izmeril minus 142 centimetrov, najnižjo vrednost od začetka meritev na tej postaji, prejšnji minimum iz leta 2022 pa je znašal minus 84 centimetrov. Nove najnižje vrednosti je zavod zabeležil tudi dolvodno, v Dalju, Vukovarju in Iloku, na postaji Ilok Most pa je izmeril minus 85 centimetrov.
Pri takšnih globinah ladje plujejo z zmanjšano nosilnostjo. Za enako količino tovora je potrebnih več voženj, dodatna pa sta tveganje nasedanja in strošek čakanja plovil. Prednost rečnega prevoza pred cestnim in železniškim je bila doslej nižja cena, tovornjaški prevoz pa je po besedah Kuprešaka nekajkrat dražji. Poslovni partnerji po njegovi oceni za zdaj kažejo razumevanje, ob nadaljevanju suše pa bodo zaradi dinamike svojih pogodb tovor preusmerili na tovornjake in vlake.
Odpovedanih je okoli 60 dogovorjenih križarjenj, večinoma iz Nemčije, potnikom pa je bil vplačani denar vrnjen. Družbe, ki ta potovanja organizirajo, so po pisanju Poslovnega dnevnika utrpele milijon evrov izgube.
Podjetja izgube praviloma nadomestijo le prek zavarovalnic. Hrvaška država takšne škode zunaj kmetijstva tudi ob razglasitvi naravne nesreče doslej ni pokrivala, piše Poslovni dnevnik. Ladjarji in upravljavci pristanišč v prizadetih državah se po besedah Kuprešaka pogovarjajo o pobudi za horizontalne podpore Evropske komisije, pobuda pa ostaja v fazi pogovorov. Kuprešak je za Glas Slavonije povedal, da je hrvaška vlada prek Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo pristanišču že pomagala in da pričakuje nadaljevanje pogovorov o podporah zaradi izgub, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini.
V nekaterih državah so na ozkih grlih že izvedli miniranje in poglabljanje plovne poti, piše Poslovni dnevnik. Trajna rešitev za Mohovski kanal, najobčutljivejšo točko hrvaškega dela Donave, je po besedah Kuprešaka odstranjevanje podvodnih skalnih blokov in poglabljanje struge. Kuprešak je za Poslovni dnevnik izpostavil dve vprašanji, zapiranje naravnih retenzij z zapornicami in čiščenje Donave v celotnem toku.
Med uporabniki vukovarskega pristanišča so kmetijska podjetja ter proizvajalci mineralnih gnojil, cementa in razsutega tovora za gradbeništvo. Po podatkih zavoda je bila Donava pri Batini letos 142 dni pod ravnjo, ki označuje izrazito nizek vodostaj.
