Država lani pobrala 27,7 milijarde evrov dajatev, breme se s podjetij seli na delo in gospodinjstva

Lani je Slovenija od davkov in socialnih prispevkov zbrala 27,7 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot leto prej, kažejo podatki statističnega urada. Obremenitev podjetij in kapitala se je znižala, breme dela in gospodinjstev pa zvišalo, hkrati pa socialni prispevki vse bolj prehitevajo klasične davke.

Najhitreje so lani rasli socialni prispevki. Ti so dosegli 12,6 milijarde evrov, kar je 8,8 odstotka oziroma milijardo evrov več kot leto prej. Glavni razlog je uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki je sredi leta postal obvezen za vse zavarovance in delodajalce. Posledica je strukturni premik. Delež socialnih prispevkov v vseh dajatvah je zrasel na 45,3 odstotka, kar je 1,1 odstotne točke več kot leto prej, delež davkov pa se je znižal na 54,7 odstotka. Javne finance se tako vse bolj opirajo na dajatve, vezane na plače.

Med davki so se prihodki najbolj povečali pri dohodnini, in sicer za 5,4 odstotka oziroma 195 milijonov evrov, na skoraj šest milijard evrov. Sledil je davek na dodano vrednost z 4,9-odstotno rastjo, medtem ko je bila rast pri davku od dohodka pravnih oseb precej skromnejša, 2,6-odstotna. Edina kategorija v upadu so bili davki na kapital, ki so se zmanjšali za 7,1 odstotka, predvsem zaradi nižjih prihodkov od davka na bilančno vsoto bank in hranilnic.

Najbolj poveden je premik implicitnih davčnih stopenj, ki merijo dejansko obremenitev posameznih virov. Obremenitev dohodkov podjetij se je znižala za 1,6 odstotne točke, kapitala za 0,6 in potrošnje za 0,1 odstotne točke. Na drugi strani sta se zvišali stopnji, ki bremenita gospodinjstva in delo. Implicitna stopnja na kapitalske in poslovne dohodke gospodinjstev je zrasla za 0,4 odstotne točke, stopnja na delovno silo pa za 0,2 odstotne točke. Skupaj to pomeni, da so podjetja lani nosila razmeroma manjše breme, večji del pa se je prevalil na zaposlene in gospodinjstva.

Vir: SURS

Nižja obremenitev podjetij in kapitala načeloma krepi naložbeno sposobnost in konkurenčnost, hkrati pa naraščajoča obremenitev dela dviguje stroške plač in slabi neto prejemke zaposlenih, kar je stalna kritika gospodarskih zbornic. Rast prispevkov, vezanih na plače, dodatno zaostruje to razmerje, saj se javne storitve, med njimi nova dolgotrajna oskrba, financirajo prav iz tega vira.

Kljub rekordnemu absolutnemu znesku pa se je delež davčnih prihodkov v bruto domačem proizvodu rahlo znížal, na 21,2 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot leto prej. Skupni delež davkov in prispevkov v BDP je ostal pri 38,9 odstotka.