Država za 1.900 delovnih mest znova plačuje skrajšani delovnik v desetih panogah

Država bo od 20. julija do 20. januarja 2027 znova subvencionirala skrajšani delovni čas v desetih predelovalnih dejavnostih, prvi krog med decembrom 2025 in junijem 2026 pa je pritegnil 32 delodajalcev in 1.640 zaposlenih ter po oceni vlade stal osem milijonov evrov z DDV.

Shema temelji na zakonu o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki velja od sredine julija lani, aktivira pa jo lahko vlada ob naravni nesreči ali gospodarski krizi. Do subvencije so upravičena podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne morejo zagotoviti najmanj 90 odstotkov dela in jim delovnik skrajšajo za pet do 20 ur na teden. Za ure, ko delavec ne dela, mu pripada 80-odstotno nadomestilo plače, država pa delodajalcu prek Zavoda RS za zaposlovanje povrne 60 odstotkov tega nadomestila brez prispevkov. Posamezno podjetje je lahko v shemo vključeno največ šest mesecev v dveh letih, med prejemanjem pomoči in še mesec zatem ne sme odpuščati niti izplačevati dobička in dividend, ob kršitvi mora prejeta sredstva vrniti.

Decembra je vlada shemo odprla za tiskarstvo in za proizvodnjo oblačil, usnja, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih in drugih vozil ter pohištva. Sedanji sklep pokriva tekstilije, usnje, les, papir, kemikalije, kovine, kovinske izdelke, električne naprave in pohištvo ter tiskarstvo. Iz nabora sta izpadli proizvodnji motornih in drugih vozil, čeprav je vlada prvo aktivacijo decembra sprožila prav zaradi krize pri avtomobilskih dobaviteljih. Na novo so vključeni les, papir, kemikalije in električne naprave.

Ministrstvo je za prve tri mesece izvajanja poročalo o 32 delodajalcih in 1.640 vključenih zaposlenih. Med prvimi, ki so delavce napotili na skrajšani delovnik ali čakanje, so bili jeklarski družbi Sij Acroni in Sij Metal Ravne ter proizvajalec elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Domel iz Železnikov. Sij Metal Ravne je 36-urni delovnik za večino od 924 zaposlenih uvedel že novembra, decembra prešel na subvencionirano shemo s 34-urnim tednom, marca pa se vrnil na polni 40-urni teden, ko je to omogočila knjiga naročil. Prvotni trimesečni ukrep je vlada podaljšala na šest mesecev in ga zaprla 5. junija.

Konec junija je bilo v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje 42.245 brezposelnih, 1,9 odstotka manj kot maja in 0,4 odstotka manj kot leto prej. Registrirana brezposelnost ostaja blizu najnižje ravni po osamosvojitvi. Očitek takim shemam je, da ob začasnem upadu naročil zamaknejo prilagoditev podjetij in ohranjajo delovna mesta, ki bi se sicer preoblikovala. Pred sedanjo shemo je Slovenija subvencionirani skrajšani delovnik uvedla dvakrat, med gospodarsko krizo po letu 2009 in med pandemijo, obakrat z namenom preprečiti množična odpuščanja v izvozno izpostavljenih panogah.

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ocenjuje, da bo novi krog zadržal približno 1.900 delovnih mest v desetih dejavnostih. Junija se je na novo prijavilo 4.039 brezposelnih, za sedem odstotkov več kot v istem mesecu lani.