ECB v četrtek na 2,25 odstotka, obrok stanovanjskega kredita se lahko zviša za 21 evrov

Evropska centralna banka bo v četrtek po pričakovanjih prvič po letu 2023 dvignila obrestne mere, mejni depozit z dveh na 2,25 odstotka. Slovenskim kreditojemalcem s spremenljivo obrestno mero se bo podražil obrok, ob šibki gospodarski rasti pa dvig povečuje tveganje stagflacije.

Večina bank v Sloveniji veže stanovanjske kredite s spremenljivo mero na šestmesečni euribor, ki je konec maja znašal okoli 2,55 odstotka in se prilagaja vsakih šest mesecev. Pri vzorčnem posojilu 150.000 evrov za 25 let bi že 0,25 odstotne točke višja efektivna mera mesečni obrok dvignila za približno 21 evrov, na leto za okoli 250 evrov. Obroki kreditov s fiksno mero ostajajo nespremenjeni.

Denarni trgi dvigu pripisujejo 99-odstotno verjetnost, v Reutersovi anketi ga pričakuje 74 od 80 ekonomistov, skoraj polovica jih do konca leta napoveduje še dva. V zapisniku marčne seje je Svet ECB zabeležil zaostrene finančne pogoje, izrazito višje kratkoročne tržne obrestne mere in padce na delniških trgih.

Inflacija je maja po prvi oceni Eurostata dosegla 3,2 odstotka, najvišjo raven po septembru 2023. Cene energije so bile 10,9 odstotka višje kot leto prej, motnje pri oskrbi pa izvirajo iz blokade Hormuške ožine. Jedrna inflacija brez energije in hrane je narasla na 2,5 odstotka, najvišjo raven v več kot letu dni, draginja pa ni več omejena na energente.

Predsednik nemške centralne banke Joachim Nagel je ocenil, da se razmere razvijajo manj ugodno od izhodiščnega scenarija in da je junijski odziv toliko bolj umesten, če se obeti ne izboljšajo. Guverner Banke Italije Fabio Panetta, med previdnejšimi člani Sveta, je presodil, da je primerna ponovna umeritev denarne politike proti tveganju vztrajne inflacije, a posvaril, da se Svet ne sme vezati na vnaprej določeno pot. Guverner Banke Francije François Villeroy de Galhau je opozoril, da mora ECB ostati odvisna od podatkov in ne od datumov.

Skoraj dve tretjini ekonomistov v isti anketi tveganje stagflacije, sočasne šibke rasti in vztrajne inflacije, ocenjuje kot visoko. Ob jastrebjih signalih so se kratkoročne obrestne mere in zahtevane donosnosti državnih obveznic zvišale, evro pa se je utrdil blizu najvišjih ravni v zadnjih mesecih.

Bankam, med katerimi je NLB največji generator prometa na Ljubljanski borzi, višje obrestne mere praviloma širijo neto obrestno maržo. Dražje se bo zadolževala tudi država, saj ob višjih zahtevanih donosnostih rastejo stroški servisiranja dolga. Proračunski primanjkljaj mora vlada letos spraviti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.

Odločitev Sveta ECB bo objavljena v četrtek, 11. junija, ob 14.15, predsednica Christine Lagarde pa bo nove makroekonomske projekcije za rast in inflacijo predstavila na tiskovni konferenci ob 14.45.