Euribor pri 2,993 odstotka dan po mirovanju ECB, obrok kredita višji za 159 evrov

Dvanajstmesečni euribor je v petek, 24. julija, dosegel 2,993 odstotka. Višji je bil nazadnje jeseni 2024, ko je prvi delovni dan septembra znašal 3,072 odstotka, prvi delovni dan oktobra pa 2,749 odstotka. V devetih trgovalnih dneh je pridobil 19,3 bazične točke, od tega 8,1 bazične točke v dveh dneh, na dan zasedanja Evropske centralne banke in dan zatem.

Svet ECB je 23. julija vse tri ključne obrestne mere pustil nespremenjene. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita ostaja pri 2,25 odstotka, na kateri je od 17. junija, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in za odprto ponudbo mejnega posojila pa ostajata pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Christine Lagarde je odločitev predstavila kot soglasno in dodala, da so se nekateri guvernerji Eurosistema spraševali o primernosti novega dviga, poroča specializirana publikacija Central Banking.

Denarni trg računa z drugačno potjo. »Odločitev, ali obrestne mere ostanejo nespremenjene, ni tako preprosta,« je 23. julija v komentarju na spletišču ING Think zapisal Carsten Brzeski, glavni makroekonomist nizozemske bančne skupine. Zadnja podražitev energentov je po njegovi oceni ECB približala strožjim makroekonomskim scenarijem, ki jih je centralna banka predstavila junija. Ti scenariji po lastni reakcijski funkciji ECB terjajo nov dvig. Brez izrazitejšega padca cen nafte bodo septembrske projekcije po Brzeskijevi napovedi nedvoumno zahtevale zvišanje. Jan von Gerich, glavni analitik pri Nordei, je v komentarju, ki ga povzema The Epoch Times, ocenil, da sporočilo za javnost in tiskovna konferenca puščata odprta vrata novemu dvigu za 25 bazičnih točk. Svet ECB se bo znova sestal 10. septembra, ko bo imel na voljo nove makroekonomske projekcije.

Brent je v četrtek dosegel 100 dolarjev za sod, poroča Reuters. Teden je končal pri 96,78 dolarja po petkovem padcu za 3,88 odstotka. Ceno je znižalo poročanje iste agencije, da Pakistan ob kitajski podpori išče pot za obnovitev pogajanj med Združenimi državami in Iranom.

Slovenska gospodinjstva premik občutijo prek šestmesečnega euriborja, ki je referenca za veliko večino stanovanjskih kreditov s spremenljivo obrestno mero. Šestmesečni euribor je 1. julija znašal 2,554 odstotka, 24. julija pa 2,723 odstotka. Povprečni pribitek pri stanovanjskih kreditih znaša 1,20 odstotne točke, kaže primerjava ponudb 11 bank. Pri kreditu 150.000 evrov z ročnostjo 20 let se mesečni obrok ob polletni prilagoditvi zviša z 889,64 na 902,90 evra. Razlika je 13,26 evra na mesec oziroma 159 evrov na leto. Izračun predpostavlja anuitetno odplačevanje in nespremenjen pribitek do konca odplačilne dobe.

Inflacija kaže v nasprotno smer. Cene v evrskem območju so se junija zvišale za 2,8 odstotka na letni ravni, maja pa za 3,2 odstotka, poroča CNBC. Ožji je tudi neposredni domet premika euriborja. Banka Slovenije je februarja objavila, da je bilo v letu 2025 z nespremenljivo obrestno mero sklenjenih več kot 89 odstotkov novoodobrenih stanovanjskih kreditov in več kot 99 odstotkov potrošniških kreditov. Izpostavljenost euriborju ostaja v starejšem delu kreditnega portfelja.

Terminska krivulja šestmesečnega euriborja, ki jo je 24. julija objavila družba Chatham Financial, kaže 2,81 odstotka januarja 2027 in 2,90 odstotka julija 2027. Pri 2,90 odstotka bi obrok istega kredita znašal 916,89 evra, dobrih 27 evrov nad ravnijo z začetka julija.

Ameriška centralna banka bo o obrestnih merah odločila v sredo, 29. julija. Naslednja objava vrednosti euriborja bo v ponedeljek ob 11. uri.