EBRD napovedal 2 odstotka rasti za Slovenijo: vojna v Iranu popravila obete navzdol

Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je začela 28. februarja letos z napadom ZDA in Izraela na Iran, je preoblikovala ekonomske napovedi za celotno regijo. Za Slovenijo Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v junijskem poročilu o gospodarskih obetih napoveduje 2,0-odstotno rast za letos in 2,2-odstotno za prihodnje leto. Obe napovedi sta za 0,2 odstotne točke nižji kot februarja, preden je energetski šok iz Hormuške ožine dosegel evropska gospodarstva.

Slovenija je lani zrasla le za 1,1 odstotka, kar je med nižjimi vrednostmi v regiji srednje Evrope in baltskih držav, kjer je povprečna rast znašala 2,6 odstotka. EBRD letos pričakuje okrevanje na 2,0 odstotka, ki ga bosta poganjala absorpcija sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost ter predvideni padec stopnje varčevanja gospodinjstev. Na negativni strani ostajata šibko tuje povpraševanje, ki pritiska na slovensko izvozno gospodarstvo, in višja inflacija, ki bi lahko omajala potrošniško zaupanje.

Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero je pred konfliktom potekalo 18 odstotkov svetovne dobave nafte in plina, je cene energije v Evropi dvignilo za dve tretjini v primerjavi z januarjem letos. Cene plina so se med 27. februarjem in 19. marcem podvojile, preden so se nekoliko umirile. Cene nafte so 9. marca presegle 100 dolarjev za sod, kar v inflacijsko prilagojenih vrednostih pomeni vrnitev na raven iz začetka leta 2022. Bencin je v državah EBRD med januarjem in aprilom v povprečju podražil za 18 odstotkov, dizel pa za 32 odstotkov.

Slovenija se je na energetski šok odzvala z omejitvijo nakupov goriva in z znižanjem davkov na gorivo, kar jo uvršča med 12 evropskih držav, ki so za omilitev cenovnih pritiskov znižale DDV ali trošarino na goriva. EBRD ocenjuje, da so fiskalni stroški teh ukrepov v Evropi zaenkrat pod 0,1 odstotka BDP, kar pomeni, da gre za relativno poceni zaščito potrošnikov.

Za slovensko predelovalno industrijo je poročilo posebej relevantno pri strukturi industrijskega sektorja. Od energetskega šoka leta 2022, po ruskem napadu na Ukrajino, se je v celotni EU delež energetsko intenzivnih sektorjev v industrijski proizvodnji zmanjšal. V državah EBRD-EU, kamor spada Slovenija, je ta delež padel z 24 na 19 odstotkov skupne industrijske proizvodnje. To ni samo statistična sprememba, to je strukturni premik, ki pomeni, da kemična, kovinska in papirna industrija trajno izgubljajo relativno težo v evropskem industrijskem sestavu.

Za Slovenijo je poročilo konkretno pozitivno pri dveh sektorjih. Pri komponentah za vetrne turbine in aluminijastih profilih ter palicah ima Slovenija med vsemi državami EBRD-EU visoko primerjalno prednost, kar jo uvršča med potencialne prejemnike povečanega javnega povpraševanja v okviru predlaganega Zakona o pospeševanju industrije EU. Pri izvozu v ZDA je Slovenija v letu 2025 sicer zabeležila zmeren upad tržnega deleža, kar EBRD pripisuje vplivu ameriških carin.

V širšem regionalnem kontekstu EBRD za celotno regijo srednje Evrope in baltskih držav letos napoveduje 2,8-odstotno rast, za jugovzhodno EU pa le 0,5 odstotka, kar je predvsem posledica gospodarske kontrakcije v Romuniji. Slovenija z napovedjo 2,0 odstotka ostaja v sredini regionalnega razpona. Med sosedami bo Hrvaška letos zrasla za 2,7 odstotka, Madžarska za 1,8 odstotka, Slovaška pa le za 0,5 odstotka.