Evropska centralna banka je v danes objavljenem ekonomskem biltenu zvišala oceno škode, ki jo bo energetski šok letos povzročil evrskemu območju. Rast bo po novi oceni nižja za približno 0,4 odstotne točke, prvotna pa je predvidevala 0,3 odstotne točke.
Banka opozarja, da bi tudi hiter padec nafte za evrsko območje pomenil občutne izgube proizvodnje, ker se posledice za gospodarsko aktivnost vlečejo dlje kot povišane cene. Šok je svetovno ponudbo nafte kratkoročno prizadel bolj kot energetske krize iz let 1973, 1979 in 2022 skupaj, neto izpad pa je po izračunih banke znašal okoli 12 milijonov sodov na dan ali približno 11 odstotkov predvojne svetovne ponudbe. Zaprtje Hormuške ožine je zadelo tudi trgovino z utekočinjenim plinom in naftnimi derivati.
ECB je junija zaradi vztrajnosti šoka tri ključne obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk. Predsednica Christine Lagarde je ukrep branila s tem, da se energetski šok že prenaša v širšo inflacijo in da ta ostaja nad ciljem tudi po blažjem scenariju. Višji stroški zadolževanja veljajo za vse članice evrskega območja, tudi za Slovenijo.
| PROJEKCIJE ECB ZA EVRSKO OBMOČJE 2026-2028 | ||
|---|---|---|
| Leto | Rast BDP (%) | Inflacija (%) |
| 2026 | 0,8 | 3,0 |
| 2027 | 1,2 | 2,3 |
| 2028 | 1,5 | 2,0 |
| Lider.si | Vir: Evropska centralna banka, junijske projekcije Eurosistema | ||
Odločitev se opira na prenovljeno strategijo banke iz leta 2025, prilagojeno svetu pogostih šokov ponudbe. ECB pri vsakem takem šoku presoja njegovo velikost, trajanje in prenos v cene, odziv na omejitev ponudbe pa je praviloma bolj zadržan kot odziv na pregreto povpraševanje.
Banka se boji posrednih učinkov in drugega kroga. Pogajalske plače so se v prvem četrtletju umirile na 2,5 odstotka in energetski šok se vanje še ni prenesel. Inflacija je maja zrasla na 3,2 odstotka, storitvena na 3,5 odstotka in osnovna na 2,6 odstotka.
Evrsko območje se je v prvem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka zaradi irskih podatkov, brez Irske pa je raslo za 0,3 odstotka. Junijske napovedi predvidevajo 0,8-odstotno rast letos, 1,2 odstotka v letu 2027 in 1,5 odstotka v letu 2028.
Mirovni sporazum je ECB pozdravila, a ostaja krhek. Po blažjem scenariju bi se aktivnost hitreje povrnila in inflacija bi padla pod izhodišče. Po zaostrenem scenariju z nafto pri 145 dolarjih bi bila inflacija do leta 2028 kumulativno za 6,3 odstotne točke višja od decembrske napovedi.
Dvig cen energije bo po napovedih banke inflacijo ohranjal nad dvoodstotnim ciljem vse do prve polovice leta 2027.
