Prihodki iz omrežnine ne zadoščajo več za financiranje razvoja slovenskega elektroenergetskega omrežja. V družbi ELES opozarjajo, da razkorak med načrtovanimi in dejanskimi prihodki ogroža izvedbo nujno potrebnih naložb v prenosno in predvsem distribucijsko omrežje, ki bo ključno za nadaljnjo elektrifikacijo gospodarstva in zeleni prehod.
Kot poudarjajo v objavi na portalu Naš stik, so trditve, da je omrežninska reforma bistveno povečala prihodke ELES-a in elektrodistribucijskih podjetij, napačne in ne temeljijo na dejanskih podatkih.
Po navedbah družbe je Agencija za energijo za leto 2025 predvidela 544 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejanski prihodki pa so znašali le 326 milijonov evrov. Primanjkljaj v višini 218 milijonov evrov je ELES pokril iz prihodkov, ustvarjenih z dražbami čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
V družbi navajajo več razlogov za nastali primanjkljaj. Agencija za energijo je že ob pripravi metodologije predvidela 61 milijonov evrov primanjkljaja, dodatno pa so na prihodke vplivali nižja priključna moč in manjša poraba električne energije, interventni zakon, ki je za januar in februar letos znižal omrežnino za gospodinjstva, ter prehodno obdobje pri uvajanju novih tarif za časovni blok 1.
Direktor ELES-a Aleksander Mervar opozarja, da prihodki iz omrežnine že več let ne sledijo dejanskim potrebam elektroenergetskega sistema. Po njegovih besedah bodo brez ustreznejšega financiranja najbolj ogrožene investicije v distribucijsko omrežje, kjer so potrebe največje. “Zato se moramo nemudoma dogovoriti o dvigu tarif za uporabo distribucijskega elektroenergetskega omrežja,” opozarja Mervar.
| OMREŽNINSKI PRIHODKI V LETU 2025 | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Načrtovani omrežninski prihodki | 544 mio € |
| Dejanski omrežninski prihodki | 326 mio € |
| Primanjkljaj prihodkov | 218 mio € |
| Že vnaprej predvideni primanjkljaj | 61 mio € |
| Razliko je pokril ELES | Prihodki iz dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti |
Vir: ELES (sporočilo za javnost), povzeto po portalu Naš stik.
V ELES-u poudarjajo, da je prav omrežnina edini sistemski vir financiranja vzdrževanja in razvoja elektroenergetskega omrežja. Ob vse hitrejši elektrifikaciji prometa, industrije in ogrevanja ter večjem vključevanju sončnih elektrarn bodo potrebna bistveno višja vlaganja v omrežje.
Če Slovenija teh vlaganj ne bo zagotovila, obstaja po opozorilih ELES-a tveganje, da se bodo pojavile težave pri delovanju elektroenergetskega sistema. V družbi zato pozivajo k družbenemu dogovoru o zagotovitvi zadostnih sredstev za razvoj omrežja, saj bi lahko v nasprotnem primeru država po njihovih besedah tvegala tudi scenarije, kakršnim smo bili priča v nekaterih drugih evropskih državah.
