Nemška kontejnerska skupina Hapag-Lloyd je potrdila, da je ena od njenih ladij preplula Hormuško ožino, a ni razkrila ne okoliščin ne časovnice prehoda. Od prvotno šestih ladij, ujetih v Perzijskem zalivu po zaprtju ožine konec februarja, so v regiji zdaj še štiri s skupno približno 100 člani posadke, je za Reuters povedal tiskovni predstavnik družbe. Šesta ladja je iz flote izpadla po izteku najemne pogodbe.
Posadke so po zagotovilih Hapag-Lloyda ustrezno oskrbovane s hrano in vodo, a so v vojnem območju ujete že skoraj dva meseca. Tiskovni predstavnik Nils Haupt je za Associated Press prejšnji teden priznal, da za mornarje nastopajo vse težji dnevi. Monotonija na krovu po petih tednih in pol terja svoje, je dejal, a dodal, da podjetje z vsako posadko komunicira vsaj enkrat dnevno prek satelitske povezave.
Prehod ene ladje je redek svetel dogodek v sicer povsem blokiranem stanju v ožini. Desetine tankerjev in drugih plovil ostajajo blokirane na obeh straneh vodne poti, ki pred vojno, sproženo 28. februarja z ameriško-izraelskim napadom na Iran, ni prepuščala le četrtine svetovne tankerske nafte, temveč tudi petino globalnega utekočinjenega zemeljskega plina.
Po premirju 8. aprila je Iran sicer napovedal odprtje ožine za komercialni promet, a se je kmalu vrnil k nadzoru in zaračunavanju visokih pristojbin za prehod. Po neuspešnih pogovorih med Washingtonom in Teheranom v Islamabadu, ki so se končali brez dogovora, je ZDA 13. aprila vzpostavila lastno blokado iranskih pristanišč. Nastala je situacija, ki jo analitiki opisujejo kot dvojno blokado: ameriška mornarica zapira iranska pristanišča, Iran pa ohranja nadzor nad ožino.
Teheran vztraja, da o odprtju ožine ne bo razmišljal, dokler Washington ne odpravi blokade iranskega izvoza. ZDA jo imenujejo legitimno sankcijsko orodje, Iran pa jo razglaša za kršitev premirja. Da iranski Revolucionarni gardisti ohranjajo čvrst prijem nad plovnim potom, je ta teden nazorno pokazal videoposnetek, na katerem oboroženi komandosi z gliserja vdirajo na tovorni ladji MSC Francesca in Epaminondas. Iran trdi, da sta plovili skušali prečkati ožino brez dovoljenja.
Časovno sovpada vest iz Washingtona, ki zaostruje energetsko sliko. Ameriški finančni minister Scott Bessent je v petek za Associated Press izključil podaljšanje izjem za nakup iranske in ruske nafte na odprtem morju. Za iransko nafto je bil jasen: blokada stoji in nafta ne prihaja ven. Po njegovi oceni bo Iran v naslednjih dveh do treh dneh prisiljen začeti zaustavljati črpanje, kar bo povzročilo dolgotrajno škodo na vrtinah. Izjemo za rusko nafto, ki jo je Washington uvedel marca za stabilizacijo trgov po tem, ko je cena brenta presegla 100 dolarjev za sodček, namerava prav tako pustiti, da izteče.
Dvojna blokada med ZDA in Iranom tako ohranja globalno ponudbo nafte znatno pod predvojno ravnjo, dokler ostaja Hormuška ožina dejansko zaprta za normalen promet.
