Ena poved iz Teherana obrnila nafto z 91 dolarjev in Wall Streetu prepolovila izgube

Devet zaporednih noči ameriških napadov je nafto v ponedeljek zjutraj pognalo do 91,42 dolarja za sod Brenta, najvišje ravni po 11. juniju. Nato je pred novinarje v Teheranu stopil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei in povedal, da posredniki še naprej prenašajo sporočila ter da so pogajanja z Washingtonom na podlagi nacionalnih interesov mogoča. V nekaj urah so trgovci iz cene iztisnili skoraj štiri dolarje vojne premije. Brent je sejo sklenil nekaj nad 88 dolarji, dober odstotek višje kot v petek, a daleč pod jutranjim vrhom.

Za Baghaeijevim nastopom stoji konkreten dokument. Visoki iranski uradnik je za agencijo Reuters potrdil, da so posredniki Teheranu predali predlog desetdnevnega premirja, ki naj bi oživilo junijski vmesni dogovor z Washingtonom. Predlog je prispel po koncu tedna, v katerem so ob obojestranskem stopnjevanju padli trije ameriški vojaki. “Konflikt še zdaleč ni rešen, a možnost obnovljenih pogovorov je ublažila neposredne skrbi glede novih motenj v oskrbi z nafto in ladijskem prometu skozi Hormuško ožino,” je za Reuters ocenila Daniela Hathorn, višja tržna analitičarka pri družbi Capital.com.

Štirje dolarji manj pa še niso mirnodobna cena. Iranska revolucionarna garda je po poročanju agencije Reuters v Hormuški ožini imobilizirala dva tankerja, jemenski hutiji pa so isti dan napovedali pomorsko blokado Savdske Arabije in vojni odprli mogočo novo fronto zunaj Zaliva. “Če premirja ne bo, Hormuška ožina pa bo ostala večinoma zaprta ob stopnjevanju hutijevske grožnje ladijskemu prometu po Rdečem morju, bi bilo tveganje občutnega odboja cen nafte znatno,” je za Reuters posvaril Jorge León, vodja geopolitičnih analiz pri Rystad Energy.

New York je isto novico prebral z zamikom in po svoje. Nedeljski skok nafte je terminske pogodbe na indekse potisnil v rdeče, po iranski tiskovni konferenci pa so borze v New Yorku trgovanje začele v zelenem. Do zaključnega zvona se ves optimizem ni obdržal: S&P 500 je izgubil 0,19 odstotka in sejo sklenil pri 7.443,28 točke, Nasdaq Composite se je pomaknil komaj zaznavnih 0,05 odstotka nižje, na 25.508,07 točke, Dow Jones Industrial Average pa je s padcem za 307,16 točke oziroma 0,59 odstotka, na 51.839,26, plačal največji račun. Izstavil mu ga je predvsem Apple z več kot dvoodstotnim padcem, po podatkih portala Trading Economics so mu družbo delali Merck, ki je izgubil 2,51 odstotka, ter Sherwin-Williams in Boeing s po dobrima dvema odstotkoma. Denar se je večinoma le preselil: Microsoft je pridobil 2,21 odstotka, Alphabet 1,36 odstotka, Chevron pa se je z 1,24-odstotno rastjo okoristil prav z drago nafto, ki je preostali del indeksa tiščala navzdol.

Draga nafta ima še en naslov, na katerega pošilja račune: obrestne mere. Trgi po podatkih portala Trading Economics septembrskemu dvigu obrestne mere ameriške centralne banke zdaj pripisujejo približno 55-odstotno verjetnost, dan prej 51-odstotno. Ista logika je zlato kljub eskalaciji pribila tik nad 4.000 dolarji za unčo: geopolitika bi kovino v drugačnih okoliščinah gnala navzgor, pričakovanja višjih obrestnih mer in močnejši dolar pa jo držita na mestu, ker plemenita kovina ne prinaša donosa.

Evropske borze so iransko sporočilo slišale še med trgovanjem, a mu niso verjele na besedo. Panevropski Stoxx 600 je izgubil 0,3 odstotka, obstal pri 639,60 točke in zadržal izgube prejšnjega tedna, Euro Stoxx 50 se je z 0,05-odstotno rastjo komaj premaknil, pri 6.228 točkah. Najbolj neposredno ceno vojne je plačal Ryanair: šestodstotni zdrs na dno lestvice Stoxx 600 po objavi, da se je dobiček v prvem fiskalnem četrtletju skrčil za 34 odstotkov, ker sta zračnega prevoznika stisnila dražje gorivo in ohlajeni potovalni apetit potrošnikov. Zmagovalce je bilo treba iskati tam, kjer draga energija pomeni prihodek: TotalEnergies je pridobil 1,4 odstotka, Siemens Energy 2,5 odstotka.

Prvi preizkus ponedeljkovega upanja je na koledarju že v sredo. “Tehnično sta Nasdaq-100 in polprevodniški indeks SOX preprodana, zato me ne bi presenetil odboj v tem tednu, še posebej, če Alphabet objavi močne ali zvišane napovedi kapitalskih naložb,” je v tedenskem pregledu družbe Charles Schwab zapisal Nathan Peterson, direktor raziskav pri Schwab Center for Financial Research. Alphabet in Tesla rezultate objavita v sredo po zaključku trgovanja v New Yorku, Intel jih dan pozneje.