Slovenci lani kupili 2.569 hrvaških nepremičnin, v italijanski Gorici skoraj vsak peti kupec

Slovenski državljani so lani na Hrvaškem kupili 2.569 nepremičnin, za 26,7 odstotka manj kot leta 2024, ko so jih kupili 3.506, kažejo podatki hrvaške davčne uprave, ki jih je februarja objavil portal Financije.hr. Slovenci so med tujimi kupci s 27-odstotnim deležem ostali na prvem mestu, pred Nemci z 21 in Avstrijci z devetimi odstotki. Celotni promet z nepremičninami na Hrvaškem se je v istem obdobju zmanjšal za 13,2 odstotka, s 135.188 na 117.359 kupoprodaj.

V italijanski Gorici so Slovenci lani pomenili 18,63 odstotka vseh kupcev nepremičnin, kaže poročilo združenja nepremičninskih posrednikov Air-Italia, ki ga je avgusta povzela italijanska tiskovna agencija ANSA. Vseh tujih kupcev je bilo 37,25 odstotka, v mestu pa je bilo lani 525 kupoprodaj, za 8,02 odstotka več kot leto prej. Filippo Avanzini, predsednik tržaške podružnice združenja nepremičninskih posrednikov Fiaip, je oktobra lani na regionalnem posvetu o nepremičninskem trgu v Trstu dejal, da se povečuje pritok kapitala iz Slovenije in s Hrvaške, števila kupcev pa ni navedel.

Upad na Hrvaškem je sovpadel s prvim letom davka, ki ga je Hrvaška s 1. januarjem 2025 uvedla za nepremičnine, ki niso namenjene stalnemu bivanju ali dolgoročnemu najemu. Letno stopnjo med 0,6 in osmimi evri na kvadratni meter določijo lokalne skupnosti, nadomestil pa je dotedanjo dajatev na počitniške hiše.

Slovenske neposredne naložbe v tujini so konec leta 2025 znašale 11,9 milijarde evrov, od tega 35,7 odstotka na Hrvaškem, kaže junijska objava Banke Slovenije. V nepremičninah je bilo 28,7 odstotka vrednosti vseh naložb, približno 3,4 milijarde evrov po izračunu Lider.si. Banka Slovenije med neposredne naložbe šteje tudi nepremičnine v lasti gospodinjstev, podatke o nakupih slovenskih fizičnih oseb na Hrvaškem pa od leta 2007 prejema od Hrvaške narodne banke. V podrobni publikaciji za leto 2023 je zapisala, da je premoženje gospodinjstev v obliki nepremičnin pomenilo dobro polovico slovenskih neposrednih naložb na Hrvaškem, ki so tedaj znašale 3,33 milijarde evrov.

V Črni gori Slovenija ni med desetimi državami, katerih državljani imajo tam največ nepremičnin. Po podatkih tamkajšnje Uprave za nepremičnine, ki jih je oktobra objavil črnogorski časnik Standard, je imelo aprila 2025 pravice na nepremičninah 15.038 srbskih, 4.529 ruskih in 2.243 nemških državljanov, na desetem mestu pa je bilo 620 britanskih.

Tujci so na Hrvaškem v prvem letošnjem četrtletju kupili 1.670 nepremičnin, za 13,7 odstotka manj kot v istem obdobju lani, ko so jih kupili 1.934, Slovenci pa so po začasnih podatkih davčne uprave ostali največja skupina tujih kupcev. Vseh kupoprodaj je bilo 23.444, za 12,9 odstotka manj kot v prvem četrtletju 2025.