Evropska komisija je 3. septembra sprejela prve smernice o uporabi 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije za izključevalna ravnanja prevladujočih podjetij in z njimi umaknila navodila o prednostnih nalogah izvrševanja iz decembra 2008. Komisija v sporočilu za javnost med naslovniki dokumenta navaja nacionalne organe za varstvo konkurence in nacionalna sodišča, ki lahko smernice uporabljajo kot referenčno točko.
Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 je izvrševanje evropske prepovedi zlorabe prevladujočega položaja razširila na nacionalne organe za varstvo konkurence in nacionalna sodišča držav članic. Komisija sama vodi postopke o najresnejših kršitvah s čezmejnimi razsežnostmi. Zlorabo prevladujočega položaja v Sloveniji ugotavlja Agencija za varstvo konkurence, odškodninske zahtevke zaradi kršitev konkurenčnega prava pa obravnavajo sodišča.
Osmi člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v petem odstavku določa domnevo, da ima podjetje prevladujoč položaj, če njegov tržni delež na upoštevnem trgu presega 40 odstotkov. Šesti odstavek določa enako domnevo za dvoje ali več podjetij, kadar njihov skupni tržni delež presega 60 odstotkov. Prevladujoč položaj sam po sebi ni prepovedan. Podjetje v takem položaju nosi posebno odgovornost, da s svojim ravnanjem ne izkrivlja konkurence.
| Zloraba prevladujočega položaja, veljavni pravni okvir | ||
| Pravna podlaga | Vsebina | Status |
| 102. člen PDEU | Prepoved zlorabe prevladujočega položaja, ki lahko prizadene trgovino med državami članicami | Neposredno uporabljiv |
| Smernice Komisije o izključevalnih ravnanjih | Razlaga Komisije glede uporabe 102. člena za izključevalna ravnanja prevladujočih podjetij | Sprejete 3. septembra 2026 |
| Navodila Komisije iz leta 2008 | Prednostne naloge izvrševanja, dopolnjena leta 2023 | Umaknjena |
| Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 | Izvrševanje evropskih pravil tudi pri nacionalnih organih in sodiščih | V veljavi |
| Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, 8. člen, peti odstavek | Domneva prevladujočega položaja nad 40 odstotki tržnega deleža | V veljavi |
| Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, 8. člen, šesti odstavek | Domneva skupne prevlade dvoje ali več podjetij nad 60 odstotki | V veljavi |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija, Uradni list EU, Uradni list RS | ||
Telekom Slovenije je prek objave na Ljubljanski borzi sporočil, da je od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel tožbo družbe A1 Slovenija za plačilo škode v višini 33.683.369,18 evra zaradi zatrjevane zlorabe prevladujočega položaja na veleprodajnem trgu osrednjega dostopa in na veleprodajnem trgu lokalnega dostopa. Telekom Slovenije je objavil tudi prejem tožbe družbe Rune Enia za plačilo škode v višini 86.237.329 evrov zaradi zatrjevane zlorabe na veleprodajnem trgu širokopasovnega dostopa. Seštevek obeh objavljenih zahtevkov znaša 119,9 milijona evrov. V obeh objavah je zapisal, da bo delničarje in javnost o nadaljnjih postopkih sproti obveščal.
Med izključevalnimi ravnanji, ki jih smernice obravnavajo, Komisija navaja plenilske cene, cenovne škarje, izključno poslovanje in zavrnitev dobave. Pri cenovnih škarjah vertikalno integrirano podjetje veleprodajno ceno postavi tako visoko, da konkurentu na maloprodajnem trgu ne ostane dovolj marže. Konkurent lahko posluje enako učinkovito in vseeno izgublja. Smernice pojasnjujejo tudi, kako se prevladujoč položaj ugotavlja v ekosistemih in na poprodajnih trgih ter kako lahko podjetje svoje ravnanje upraviči z objektivno nujnostjo ali z učinkovitostmi v korist potrošnikov.
Navodila iz leta 2008 so izhajala iz presoje po učinku, po kateri je Komisija ukrepala zlasti takrat, kadar je ravnanje prevladujočega podjetja lahko izrinilo tudi enako učinkovitega konkurenta. Osnutek smernic, ki ga je Komisija objavila avgusta 2024, je predvidel pravne domneve, po katerih bi za nekatera ravnanja izključevalni učinek veljal za izkazan, breme nasprotnega dokaza pa bi nosilo prevladujoče podjetje. Pinar Akman, Chiara Fumagalli in Massimo Motta so v reviji Journal of European Competition Law & Practice opozorili, da take domneve zunaj plenilskih cen pod povprečnimi variabilnimi stroški v sodni praksi Sodišča EU nimajo opore.
Smernice nimajo zavezujoče pravne moči. Agencija za varstvo konkurence in slovenska sodišča uporabljajo osmi člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in 102. člen tako, kot ju razlaga Sodišče EU. Primerjava sprejetega besedila z osnutkom bo mogoča po objavi v Uradnem listu EU.
Vprašanje, ali mora Komisija dokazati izrinjenje enako učinkovitega konkurenta, je Sodišče EU razrešilo dva meseca pred sprejetjem smernic. Drugi senat Sodišča je 2. julija v zadevi C-738/22 P zavrnil pritožbo družb Google in Alphabet ter potrdil globo v višini 4.125.000.000 evrov, za 1.520.605.895 evrov pa je solidarno odgovoren Alphabet. V sporočilu Sodišča je zapisano, da dokazovanje zlorabe prevladujočega položaja v nobenem primeru ni pogojeno z dokazom o sposobnosti izrinjenja zgolj enako učinkovitih konkurentov.
