Cena nafte bi lahko junija in julija znova močno poskočila, čeprav je v zadnjem tednu padla za približno desetino, svarijo šefi največjih svetovnih naftnih družb. Vojna na Bližnjem vzhodu je s trga umaknila med 12 in 13 milijoni sodov dnevno, predah pri cenah pa po njihovi oceni temelji na zalogah, ki so tri mesece blažile udarec in se zdaj iztekajo, poroča Financial Times.
Brent je 29. maja trgovanje sklenil pri okoli 91 dolarjih za sod. Cene navzdol potiska optimizem, da bosta Washington in Teheran sklenila dogovor o koncu spopada in znova odprla Hormuško ožino, skozi katero teče petina svetovne nafte. Prav ta optimizem po besedah vodilnih v panogi prehiteva dejansko dogajanje na trgu.
Predsednik uprave Chevrona Mike Wirth je na investicijski konferenci družbe Bernstein ocenil, da se tržni blažilci vztrajno praznijo in da je sposobnost trga, da prebavi neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, danes občutno manjša kot na začetku krize. V prihodnjih tednih naj bi se ti pritiski preselili neposredno v fizične cene, dodatni pa naj bi se nabirali z vstopom v junij in julij. Te blažilce so doslej sestavljale predvojne zaloge, sprostitve iz ameriških strateških rezerv in nadaljnje dobave iz držav pod sankcijami, kot so Iran, Rusija in Venezuela.
Še ostrejši je bil Neil Chapman, podpredsednik ExxonMobila. Na isti konferenci je opozoril, da se svetovne zaloge približujejo ravnem, kakršnih trg še ni videl, in da bi Brent ob dosegu operativnega dna lahko poskočil na 150 do 160 dolarjev za sod, kar bi preseglo rekord iz leta 2008. Ameriške strateške rezerve, ki so pred vojno obsegale 415,4 milijona sodov, so se skrčile na 365,1 milijona.
Da popuščanje cen še ne pomeni vrnitve v normalo, opozarja tudi Sultan al-Jaber, prvi mož družbe Adnoc iz Abu Dabija. Na dogodku Atlantskega sveta 20. maja je ocenil, da bo tudi ob takojšnjem koncu spopada trajalo najmanj štiri mesece, da se pretok skozi Hormuško ožino vrne na 80 odstotkov predvojne ravni, popolna normalizacija pa ni pričakovana pred prvim ali drugim četrtletjem 2027. Blokado je označil za nevaren precedens, ki ogroža svobodo plovbe, in naštel njene posledice, med njimi za 30 odstotkov dražje gorivo, za polovico dražja gnojila in za četrtino dražje letalske vozovnice. Podobno oceno je prej podal prvi mož Aramca Amin Naser, ki opozarja, da si trg morda ne bo opomogel pred letom 2027, če bodo motnje segle v sredino junija.
Obnova poškodovane energetske infrastrukture na Bližnjem vzhodu, ki bi po Wirthovih besedah utegnila stati več deset milijard dolarjev, dodatno zvišuje pričakovane stroške proizvodnje in prevoza.
Verodostojen dogovor med ZDA in Iranom, ki bi omogočil ponovno odprtje ožine, bi cene lahko hitro umiril ali obrnil navzdol, kar trg trenutno tudi vračunava. Wirth sam priznava, da bi dolgotrajno visoke cene lahko potisnile gospodarstvo v upočasnitev ali recesijo, kar bi skrčilo povpraševanje in odpravilo del pritiska. Dokler ostaja ožina večinoma zaprta, vsak teden brez dogovora trg približuje točki, na kateri zaloge ne morejo več blažiti vrzeli.
Spopad traja od konca februarja, Hormuška ožina pa za večino tankerjev ostaja zaprta.
