Fiskalni svet ob 3,8-odstotni rasti vidi primanjkljaj na meji EU

Javnofinančni primanjkljaj bo letos dosegel okoli tri odstotke BDP, mejo iz fiskalnih pravil EU, čeprav gospodarstvo raste hitreje od dolgoročnega povprečja, je Fiskalni svet zapisal v oceni predloga rebalansa proračuna za leto 2026. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za letos napoveduje 3,8-odstotno rast realnega BDP. Neto izdatki države, po katerih se presoja spoštovanje domačih in evropskih fiskalnih pravil, bodo po projekcijah sveta in Ministrstva za finance zrasli za okoli osem odstotkov, srednjeročni načrt, ki ga je Slovenija sprejela jeseni 2024, pa dovoljuje 4,4 odstotka.

„Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026″, je Ministrstvo za finance zapisalo 10. septembra, ko je vlada določila predlog rebalansa. Ministrstvo je skladnost utemeljilo s primanjkljajem državnega proračuna, Zakon o fiskalnem pravilu pa v obdobju, ko dolg sektorja država presega 60 odstotkov BDP ali je primanjkljaj večji od treh odstotkov BDP, zahteva, da se neto izdatki gibljejo skladno z načrtom. Kumulativni odmik od načrta bo po oceni sveta do konca leta dosegel okoli 1,2 odstotka BDP, dvakratnik dovoljenega odstopanja v višini 0,6 odstotka BDP, in ostane nad mejo tudi ob izločitvi povečanih izdatkov za obrambo. Rebalans po oceni sveta ne vsebuje ukrepov za odpravo odmika. Državni zbor bo o rebalansu po okvirnem časovnem poteku obravnave razpravljal 1. in 2. oktobra.

Del ukrepov v rebalansu po oceni sveta zniža le primanjkljaj državnega proračuna, javnofinančnega primanjkljaja celotnega sektorja država, po katerem se ravnajo fiskalna pravila EU, pa ne. Z novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 bo s proračunskega demografskega sklada na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prenesenih 176 milijonov evrov. Prenos zmanjša potrebo po dodatnem transferju iz državnega proračuna, na saldo sektorja država pa ne vpliva. Transfer v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v rebalansu za 100 milijonov evrov nižji, kot ga je predvidel sprejeti finančni načrt, primanjkljaj sektorja država pa se po oceni sveta ne spremeni, če ZZZS ne zmanjša svojih odhodkov. Skupščina ZZZS je po navedbah sveta 15. septembra napovedala, da se bo zamik plačil letošnjih obveznosti v leto 2027 povečal za dodatnih 100 milijonov evrov.

Za uresničitev rebalansa bi morali prihodki brez sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in Sklada za obnovo (SOS) od septembra do decembra medletno zrasti za 12,0 odstotka, v prvih osmih mesecih pa so zrasli za 7,7 odstotka, kar svet ocenjuje kot optimistično predpostavko. Kot optimistični svet izpostavlja predvsem projekciji prihodkov od DDV in dohodnine. Dohodnina je v prvih osmih mesecih prinesla za 2,2 odstotka več kot lani, v zadnjih štirih mesecih pa bi morala zrasti za 17,3 odstotka. Makroekonomske projekcije so po oceni sveta precej ugodnejše kot ob lanskem sprejemanju proračuna, a tolikšne krepitve prihodkov ob koncu leta ne podpirajo.

Primanjkljaj državnega proračuna se z rebalansom poveča za okoli 100 milijonov evrov. Brez sredstev NOO so prihodki za okoli 750 milijonov evrov višji kot v veljavnem proračunu, sprejetem lani jeseni, odhodki pa za okoli 800 milijonov evrov. Skoraj polovico povečanja odhodkov po oceni sveta pojasnjujejo višji stroški dela, deloma zaradi zimskega regresa, ki ga lani sprejeti proračun ni predvidel, približno četrtino pa višje projekcije sredstev za nakup vojaške opreme. Za kopenski sistem zračne obrambe IRIS in artilerijski sistem CAESAR je v rebalansu za 256 milijonov evrov več sredstev kot v veljavnem proračunu. Odhodki brez sredstev NOO in SOS bi morali v zadnjih štirih mesecih zrasti za 15,9 odstotka, po 9,3-odstotni rasti v prvih osmih mesecih. Nakupi vojaške opreme so do konca avgusta znašali 291 milijonov evrov, za 22 odstotkov manj kot lani v istem obdobju, do konca leta pa naj bi po rebalansu dosegli še 519 milijonov evrov, skoraj trikrat več kot v zadnjih štirih mesecih lani.

Fiskalni svet vlado poziva, naj v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028 prikaže in izvede ukrepe za trajno konsolidacijo javnih financ. „Nadaljnje oddaljevanje od poti javnih financ iz Načrta ni sprejemljivo in bo v prihodnje zahtevalo dodatne napore za vzpostavitev vzdržnega stanja javnih financ”, je svet zapisal v oceni. Evropska komisija po navedbah sveta opozarja na tveganja morebitne uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) in ocenjuje, da bi odsotnost pravočasnih, zadostnih in verodostojno predstavljenih ukrepov za njihovo obvladovanje lahko vodila v postopek presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Postopek bi po oceni Fiskalnega sveta ob trenutnih pretresih na dolžniških trgih lahko otežil ugodno financiranje države in zasebnega sektorja. Povečanje obrambnih izdatkov se po navedbah sveta že zdaj odraža v večanju javnega dolga. Svet EU je julija 2025 odobril nacionalno odstopno klavzulo, ki povečane izdatke za obrambo do 1,5 odstotka BDP izloča iz ocene skladnosti s fiskalnimi pravili in velja do leta 2028.