Francoske banke z višjim dobičkom, a pri trgovanju 18 odstotkov za Wall Streetom

BNP Paribas, Société Générale in Crédit Agricole so v četrtek objavile četrtletne rezultate, ki so potrdili dolgoletni vzorec evropskega bančništva: dobiček raste, domača posojilna dejavnost je trdna, a ko volatilnost na trgih naraste, največ zaslužijo ameriške banke.

Société Générale je to občutila najmočneje. Prihodki od trgovanja z obveznicami, valutami in surovinami so upadli za 18 odstotkov. Generalni direktor Slawomir Krupa je za Reuters dejal, da sta za padec krivi šibkejša aktivnost strank in zahtevne razmere na evropskih obrestnih trgih, povezane z bližnjevzhodno krizo. Banka nima lastnega posla s surovinami in je močno odvisna od evropskega obrestnega trgovanja – ravno tistega segmenta, kjer je volatilnost škodila namesto pomagala.

Crédit Agricole je zgrešila pričakovanja analitikov v več segmentih, vključno s trgovanjem z obveznicami. BNP Paribas je poročala o rekordnem četrtletju na ravni skupine – čisti dobiček je narasel za 9 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, prihodki so se povečali za 8,5 odstotka na 14,1 milijarde – a prihodki od trgovanja z obveznicami in valutami so zrasli le za 4,4 odstotka.

Delnice vseh treh bank so v četrtek upadle: BNP za 4,5 odstotka, Société Générale za 5,1 in Crédit Agricole za 5,8.

JPMorgan je v istem četrtletju prihodke od trgovanja z obveznicami povečal za 21 odstotkov, Goldman Sachs je v delniškem trgovanju dosegel najboljši četrtletni rezultat v zgodovini banke, Morgan Stanley pa je poročal o četrtletnih prihodkih v višini 20,6 milijarde dolarjev, prav tako največ doslej. Šest največjih ameriških bank je skupaj ustvarilo 47,3 milijarde dolarjev čistega dobička, 12 odstotkov več kot pred letom dni.

Zaostanek evropskih bank pri trgovanju ni novost. V zadnjem desetletju so sistematično zapuščale posle, ki so letos Wall Streetu prinesli najboljše rezultate. Société Générale nima lastnega trgovanja s surovinami. Deutsche Bank – ki je v sredo sicer poročala o najvišjem četrtletnem čistem dobičku v zgodovini banke, 1,9 milijarde evrov – je svoj surovinski oddelek razpustila pred leti. BNP Paribas ga je ohranila, a v znatno manjšem obsegu kot ameriške tekmice. Ko je iranska vojna ustvarila pogoje, ki nagrajujejo oddelke za surovine – visoke cene, nestabilne dobave, stranke, ki iščejo zavarovanje pred cenovnimi premiki – evropske banke preprosto niso imele infrastrukture, da bi to izkoristile.

Valutni učinek je položaj še poslabšal. Vse tri francoske banke in Deutsche Bank znaten del prihodkov od investicijskega bančništva ustvarijo v dolarjih, ki jih nato preračunajo v evre. Šibak dolar je izničil del rasti, ki bi jo sicer pokazale.

Kar je evropskim bankam uspelo, je domače poslovanje s prebivalstvom. Société Générale je dvomestno povečala čiste obrestne prihodke v maloprodaji po spremembah obrestnih mer za varčevalne produkte. BNP Paribas je okrepila marže v Franciji in Belgiji. Deutsche Bank je v zasebnem bančništvu prihodke zvišala za 5 odstotkov. A marže iz domačega bančništva ne morejo nadomestiti obsega, ki ga prinašajo globalne trgovalne operacije v času izredne volatilnosti.

Vse štiri banke so obenem povečale rezervacije za morebitne kreditne izgube. Deutsche Bank je rezervirala 519 milijonov evrov, od tega 90 milijonov kot previdnostno rezervacijo za posledice iranske vojne. BNP Paribas in Crédit Agricole sta prav tako zvišali rezervacije, Société Générale v manjši meri. Vodstva bank so zvišanja opredelila kot previdnostne ukrepe – kakovost naložb ostaja trdna – a obseg rezervacij jasno pove, da banke računajo na daljše obdobje nestabilnosti.

Krupa je za Reuters dejal, da učinek vojne na evropsko gospodarstvo in s tem na povpraševanje po posojilih še ni jasen. Če se spopadi končajo v nekaj tednih, bo vpliv omejen. Če se zavlečejo, bodo posledice za kreditno aktivnost v Evropi občutne. Za evropske banke, ki so stavile na stabilne marže iz domačih posojil namesto na globalno trgovanje, je to vprašanje, ki zadeva jedro njihovega poslovnega modela.