Višji donosi na državne obveznice v razvitih gospodarstvih bi lahko ogrozili napredek držav v razvoju pri zmanjševanju dolga, opozarja direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva.
Po njenih besedah rast donosov spodbujajo višja skupna zadolženost, vztrajni inflacijski pritiski zaradi zaprtja Hormuške ožine ter tekmovanje za kapital, povezano z zadolževanjem za naložbe v umetno inteligenco.
“Visoka raven dolga v razvitih gospodarstvih skupaj z vztrajno inflacijo lahko povzroči rast stroškov servisiranja dolga za vse, tudi za države z nizkimi dohodki ter razvijajoče se in nastajajoče trge,” je za Reuters dejala Georgieva. Ameriške državne obveznice so v zadnjih tednih izgubile vrednost, donosnost 30-letnih ameriških obveznic pa se je približala najvišjim ravnem v skoraj dveh desetletjih.
IMF je leta 2022 ocenil, da je bilo 60 odstotkov držav z nizkimi dohodki v dolžniških težavah ali pri njih obstajalo veliko tveganje. Georgieva pravi, da se je položaj od takrat izboljšal zaradi fiskalnih reform in podpore mednarodnih institucij ter uradnih upnikov.
Zdaj je ta napredek ogrožen. Višji globalni donosi bi lahko izničili prizadevanja nekaterih nastajajočih gospodarstev za izboljšanje verodostojnosti na finančnih trgih in znižanje pribitkov na njihove obveznice.
Georgieva je sicer ocenila, da dolžniški trgi trenutno delujejo urejeno. Pozitivna je tudi glede pripravljenosti držav skupine G20 za izboljšanje postopkov prestrukturiranja dolga.
Senegal kot preizkus novega sistema
IMF je ob srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G20 sporočil, da je dosegel dogovor na ravni strokovnih služb s Senegalom o 2,2 milijarde dolarjev vrednem triletnem posojilnem programu. Ta je pogojen s tem, da Senegal zaprosi za obravnavo dolga v okviru skupnega okvira G20.
Common Framework je bil vzpostavljen leta 2020 za usklajevanje prestrukturiranja dolga med uradnimi in zasebnimi upniki. Pri prvih primerih, Čadu in Zambiji, je bil postopek dolgotrajen.
G20 je maja sprejel izboljšan postopek, ki naj bi prestrukturiranje pospešil. Georgieva Senegal vidi kot pomemben preizkus tega sistema. Če bo postopek izveden hitro in učinkovito, bi lahko tudi druge države spodbudil k iskanju podobne rešitve.
