Gorivo v EU maja dražje za 20,7 odstotka: Slovenija aprila zabeležila najvišji mesečni skok

Cene goriva in maziv za osebni prevoz so bile maja letos v Evropski uniji za več kot petino višje kot maja 2025. V Sloveniji je bila medletna podražitev 18-odstotna, torej nekoliko manj od povprečja Unije. Marca je še bila med edinimi državami v EU, ki so gorivo plačevale ceneje kot leto prej, že naslednji mesec pa je zabeležila najvišji mesečni skok cen dizla in bencina med vsemi 27 članicami.

Do februarja so se cene goriva v EU večinoma še znižavale. Marca je sledil obrat, ko je povprečje Unije medletno poskočilo za 12,9 odstotka, aprila že za 20,8 odstotka, maja pa za 20,7 odstotka. Dizel je maja v EU stal 29 odstotkov več kot leto prej, bencin 16,2 odstotka več. Najbolj so se cene letos dvignile v Bolgariji (33,9 %), Luksemburgu (32,2 %), Litvi (30,8 %) in Romuniji (30,4 %), najmanj na Madžarskem (3,5 %) in Malti (0,4 %), kažejo podatki Eurostata. Slovenija s svojimi 18 odstotki sodi v spodnjo polovico tega razpona.

Mesec dni prej je bila slika povsem drugačna. Marca so cene goriva medletno padale samo na Madžarskem in v Sloveniji, kjer so bile za 5,9 odstotka nižje kot marca 2025, medtem ko je povprečje EU že raslo. Slovenija je takrat tudi mesečno zaostajala za drugimi državami. Med februarjem in marcem je imela najnižje povišanje cene dizla v celotni Uniji, le 2,9 odstotka, in najnižje povišanje cene bencina, 2,4 odstotka.

Nekaj tednov kasneje je sledil obrat. Med marcem in aprilom je dizel v Sloveniji poskočil za 23,5 odstotka, bencin pa za 12,9 odstotka, kar je bil najvišji mesečni skok obeh goriv med vsemi članicami EU. Tudi skupni indeks cen goriva, ki združuje dizel, bencin in maziva, je v Sloveniji med marcem in aprilom mesečno narasel za 18,3 odstotka, medtem ko je povprečje EU v istem obdobju zrastlo le za 4,8 odstotka. Tako visokega mesečnega skoka ni v tem obdobju zabeležila nobena druga država, ki jo Eurostat redno spremlja. Slovenski voznik je torej v dveh mesecih videl skoraj vse mogoče scenarije, od najpočasnejše rasti v celotni Uniji do najhitrejše.

Maja so se razmere umirile, tudi v Sloveniji. Skupni indeks cen goriva je mesečno padel za 1,5 odstotka, kar je blizu povprečju EU, ki je v istem mesecu upadlo za 1,9 odstotka. Pri samem dizlu in bencinu je bilo gibanje podobno. Cene dizla so se v povprečju Unije mesečno znižale za 5,8 odstotka, medtem ko je bencin pridobil še 0,8 odstotka. Dizel je padel v vseh državah razen v Romuniji, kjer je zrasel za 1,6 odstotka, največje znižanje pa so zabeležile Nemčija (–11,9 %), Grčija (–8,5 %), Estonija (–8,4 %) in Irska (–8,1 %). Pri bencinu je 23 držav maja podražitev nadaljevalo, vodila je Italija (+6,9 %), medtem ko sta Nemčija (–5,6 %) in Irska (–2,0 %) cene znižale.

Od 9. junija do 15. junija 2026 je najvišja dovoljena drobnoprodajna cena bencina pri nas znašala 1,592 evra na liter, dizelskega goriva 1,685 evra na liter in kurilnega olja 1,312 evra na liter. V tem tednu je bencin po nekaj tednih rasti padel, dizel in kurilno olje pa sta se dodatno podražila.

Razlog za to, da so se slovenske cene najprej ustavile in nato v enem mesecu skoraj podvojile zaostanek, je sistem reguliranih cen. Vlada vsak teden določi najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno na podlagi gibanja cen nafte na svetovnih trgih, zato se spremembe na svetovnih borzah pri nas pokažejo z zamikom in pogosto v večjih korakih, namesto v postopnem dnevnem prilagajanju, kakršnega poznajo bolj liberalizirani trgi.

Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je k medletni inflaciji 3,6 odstotka v maju največ prispevala prav skupina stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva, k temu pa je dodatno botrovala tudi vojna na Bližnjem vzhodu, ki je podražila nafto in njene derivate.