Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, poziva k čimprejšnji uveljavitvi petodstotne stopnje DDV za nekatera osnovna živila. Po njihovem mnenju bi ukrep povečal kupno moč prebivalcev, zmanjšal življenjske stroške in izboljšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Predlog je del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), zato v Gospodarskem krogu hkrati pozivajo k čimprejšnji odločitvi o dopustnosti referenduma, ki bi omogočila nadaljnje postopke za njegovo uveljavitev.
V Gospodarskem krogu opozarjajo, da se je v prvi polovici letošnjega leta potrošnja kljub zvišanju minimalne plače in uvedbi zimskega regresa zmanjšala, največji upad pa naj bi beležila prav prodaja živil. Po njihovih navedbah se potrošniki zaradi višjih cen vse pogosteje odločajo za nakupe v sosednjih državah, kar zmanjšuje prihodke domačih proizvajalcev, dobaviteljev in trgovcev.
Kot enega od razlogov za takšne razmere izpostavljajo višjo stopnjo DDV na osnovna živila v Sloveniji. Ta trenutno znaša 9,5 odstotka, medtem ko imajo vse štiri sosednje države po njihovih navedbah nižjo obdavčitev izbranih osnovnih prehranskih izdelkov.
Po navedbah Gospodarskega kroga je Avstrija s 1. julijem letos trajno znižala DDV na izbrana osnovna živila z 10 na 4,9 odstotka, podobno nizke stopnje pa veljajo tudi v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.
V organizaciji menijo, da bi Slovenija z uvedbo petodstotne stopnje DDV za kruh, moko, testenine, osnovno meso, mlečne izdelke, jajca, sveže sadje in zelenjavo ter druge osnovne prehranske izdelke izboljšala konkurenčnost domačega trga in zmanjšala odliv potrošnje v tujino.
Ob tem zavračajo pomisleke, da se znižanje DDV ne bi odrazilo v maloprodajnih cenah. Po njihovem mnenju je slovenski trg živil dovolj konkurenčen, da bi trgovci davčno razbremenitev prenesli na kupce, dodatno pa naj bi to zagotavljali tudi nadzorni mehanizmi.
V Gospodarskem krogu poudarjajo, da znižanje DDV predstavlja le del širšega paketa ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Med prednostne ukrepe uvrščajo tudi razbremenitev dela in prispevkov ter zmanjšanje administrativnih bremen.
Po njihovem mnenju stroški dela v Sloveniji že dalj časa rastejo hitreje od produktivnosti, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij in odvrača nove naložbe. Zato ocenjujejo, da bi hitrejša uveljavitev ukrepov iz interventnega zakona prispevala k večji investicijski aktivnosti, zaposlovanju in gospodarski rasti.
