V slovenskih klavnicah so februarja 2026 zaklali 15.814 prašičev, 7.265 glav govedi in 3.714.940 perutninskih živali ter pridobili skupno 10.390 ton mesa. Za prašičje meso je zanimivo to, da pokrije sama Slovenija le 35 do 43 odstotkov domače porabe. Dve tretjini prašičjega mesa prihaja iz uvoza.
Po podatkih statističnega urada je bil februarski zakol pri prašičih za 16 odstotkov nižji kot januarja, pri perutnini za 7,5 odstotka nižji, govedo pa je zabeležilo rahlo rast za 1,4 odstotka. Skupno so klavnice pridobile za 5 odstotkov manj mesa kot mesec prej. Medletno je slika boljša, saj je bilo skupno 6 odstotkov več mesa kot februarja 2025, pri čemer je perutnina zrasla za 10 odstotkov.
Masa očiščenega trupa je pri govedu znašala povprečno 311 kilogramov, pri prašičih 95 kilogramov in pri perutnini 1,78 kilograma. Zunaj klavnic je bilo po oceni SURS februarja zaklanih še 4.700 prašičev, 3.800 ovc in 320 koz.
Uvoznik prašičjega mesa že desetletja
Slovenija letno porabi okoli 60.000 do 65.000 ton prašičjega mesa, domača prireja pa pokrije le 23.000 do 26.000 ton. Slovenija je tako pridelala le malo več kot tretjino celotne porabe prašičjega mesa, kar je daleč od samooskrbe. Za primerjavo Avstrija, ki je po površini štirikrat in po številu prebivalcev 4,5-krat večja od Slovenije, v enakem obdobju proizvede skoraj dvajsetkrat več svinjskega mesa.
V povprečju je 23 odstotkov skupne količine razpoložljivega mesa uvoženega, pri čemer k temu največ prispeva uvoz prašičjega mesa, kjer je stopnja samooskrbe v zadnjih letih med 35 in 43 odstotki, je pojasnilo Ministrstvo za kmetijstvo.
Vzrok za nizko samooskrbo je strukturen. V Sloveniji deluje le okoli 420 prašičerejcev, trg je majhen, stroški prireje pa višji kot pri konkurentih iz Nemčije, Španije in Danske, ki so zgodovinsko razvile industrijske kapacitete za prašičerejo. Tuji proizvajalci ali distributerji mesa zlahka zadostijo povpraševanju po teh, v evropskem merilu, majhnih količinah.
Samooskrba govejega mesa dosežena, cene pa v nebo
Pri govejem mesu je slika precej boljša. Slovenija pri govejemu mesu dosega samooskrbo, letna prireja se giblje okoli 43.000 ton, poraba pa je podobna. A kljub temu cene vztrajno rastejo.
Goveje meso je bilo januarja 2026 v primerjavi z enakim mesecem lani dražje za 24,6 odstotka. Svinjsko meso in perutnina sta se podražila za 5,1 odstotka. Mleto goveje meso v pakiranju se v povprečju giblje okoli 11,3 evra na kilogram, goveji zrezki pa okoli 17,4 evra.
Rast cen govedine ima strukturni vzrok. Lani je bilo v EU skupno proizvedenih 6,1 milijona ton govedine, kar je medletno 7,1 odstotka manj in najmanj po letu 2009. Manjše črede po vsej Evropi, okoljske regulative in bolezni živine omejujejo ponudbo, medtem ko povpraševanje ostaja visoko.
Za Slovenijo velja dodatna težava: kakovostna domača govedina pogosto zapusti državo. Najboljša govedina gre v arabske države, Avstrijo in deloma Italijo. Nižja kupna moč pomeni, da Slovenci jemo vedno slabšo govedino, opozarjajo strokovnjaki.
Perutnina edina z doseženo samooskrbo in rastjo
Perutnina je svetla točka slovenske mesne bilance. Z 3,7 milijona zaklanih živali mesečno in letno prirejo, ki presega domačo porabo, je perutninarstvo edini segment, kjer Slovenija dosega in presega samooskrbo. Medletna rast zakola za 10 odstotkov kaže na nadaljnji razvoj tega segmenta.
Prehranska varnost ni samoumevna
V razmerah, ko vlada pripravlja interventne ukrepe zaradi krize na Bližnjem vzhodu, dobivajo ti podatki nov pomen. Slovenijo tepe nizka stopnja samopreskrbe in posledično velika odvisnost od uvoza hrane. Če bi se meje zaprle, bi prišlo do upada proizvodnje in pomanjkanja hrane za ljudi in krme za živali.
Strateške blagovne rezerve osnovnih živil niso zasnovane za dolgotrajno zaprtje države in ne morejo nadomestiti redne proizvodnje in uvoza. V daljši krizi bi bila odločilna sposobnost domačega kmetijstva, da ohrani proizvodnjo.
En odgovor
Še pred leti smo imeli v Sloveniji več svinjine kot perutnine. Trend se očitno obrača.