Javni sektor zaposluje približno 192.000 ljudi, novi finančni minister Andrej Šircelj pa je v pogovoru za RTV Slovenijo 9. junija napovedal zmanjšanje tega števila in ocenil, da dosedanja plačna reforma ni bila reforma, ampak povišica. Po deležu v zaposlenosti sektor ne izstopa, saj s 17,2 odstotka zaostaja za povprečjem OECD (18,6 odstotka), masa bruto plač pa je od leta 2015 narasla s 3,45 na 5,59 milijarde evrov.
Po podatkih sistema ISPAP se je število zaposlenih povečalo za približno 29.000, s 162.791 leta 2015 na današnjo raven. Sistem lahko isto osebo šteje večkrat, če dela na več delovnih mestih, zato je dejansko število ljudi nekoliko nižje. Celotno delovno aktivno prebivalstvo je v istem obdobju naraslo močneje, delež javnega sektorja v skupni zaposlenosti pa je ostal blizu 17 odstotkov.
Glavni razlog za hitrejšo rast mase plač je plačna reforma, ki se izvaja od leta 2025 in bo do leta 2028 v šestih korakih osnovne plače v povprečju zvišala za petino, skupaj pa naj bi stala več kot 1,4 milijarde evrov. Tretji dvig prinašajo junijske plače. Mednarodni denarni sklad (MDS) je v sklepni izjavi misije po členu IV novembra lani ugotovil, da sta reforma in nova zimska božičnica občutno dvignili maso plač, in priporočil redne preglede porabe, digitalizacijo ter prenos nekaterih podpornih nalog na zasebni sektor.
| JAVNI SEKTOR V SLOVENIJI, KLJUČNE ŠTEVILKE | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Vrednost | Vir |
| Število zaposlenih (2025) | okoli 192.000 | ISPAP |
| Število zaposlenih (2015) | 162.791 | ISPAP |
| Masa bruto plač, letno (2024) | 5,59 mrd EUR | SURS |
| Masa bruto plač, letno (2015) | 3,45 mrd EUR | SURS |
| Povprečna bruto plača, javni sektor (januar-november 2025) | 2.868 EUR | SURS |
| Povprečna bruto plača, zasebni sektor (januar-november 2025) | 2.348 EUR | SURS |
| Delež v skupni zaposlenosti, Slovenija | 17,2 % | OECD |
| Delež v skupni zaposlenosti, povprečje OECD | 18,6 % | OECD |
| Lider.si | Vir: ISPAP, SURS, OECD | ||
Fiskalni svet ocenjuje, da je rast tekoče porabe, ki jo poganja nova plačna ureditev, glavni razlog za lansko poslabšanje javnih financ, ko se je primanjkljaj sektorja država povečal na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), skoraj trikrat več kot leto prej. Njegov predsednik Davorin Kračun je opozoril, da tako gibanje presega gospodarsko rast in trajno zvišuje raven izdatkov.
Po podatkih državne statistike je povprečna bruto plača v javnem sektorju med januarjem in novembrom 2025 znašala približno 2.868 evrov, v zasebnem pa 2.348 evrov. Razlika znaša okoli 520 evrov ali 22 odstotkov, realne plače v javnem sektorju pa so lani rasle dva- do trikrat hitreje kot v zasebnem.
Razpon deleža javnega sektorja med državami OECD sega od približno 10 do več kot 30 odstotkov, najvišji deleži pa so v skandinavskih državah. Skupni javnofinančni izdatki Slovenije so leta 2024 dosegli 46,8 odstotka BDP.
Po analizi Evropskega organa za delo na slovenskem trgu dela med poklici s primanjkljajem izstopajo zdravstveni delavci, med poklici s presežkom pa sodelavci v poslovnih in upravnih dejavnostih. MDS je opozoril, da je odprava pomanjkanja v zdravstvu ključna za kakovost storitev, Šircelj pa je napovedal pregled, kateri delovni procesi so nujni in kateri se podvajajo.
Po podatkih OECD je v osrednji državni upravi le 8 odstotkov zaposlenih starih od 18 do 34 let, povprečje pa je 19 odstotkov. Delež starejših od 55 let znaša 29 odstotkov in presega povprečje, ki je 27 odstotkov.
