Slovenska industrija je v zadnjih mesecih pokazala prve znake okrevanja. Predelovalna dejavnost je v prvih petih mesecih letos medletno povečala obseg proizvodnje za 2,3 odstotka, pri čemer je bila majska 5,7-odstotna rast najvišja v zadnjih 21 mesecih. Kljub spodbudnejšim številkam pa gospodarstvo ostaja previdno, saj podjetja še vedno opozarjajo na nizko izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in šibko konkurenčnost na domačih ter izvoznih trgih.
Največjo rast je beležila proizvodnja investicijskih proizvodov, ki se je povečala za 7,4 odstotka, medtem ko je proizvodnja netrajnih proizvodov za široko porabo zrasla za 3,3 odstotka. Na drugi strani se še naprej zmanjšuje proizvodnja trajnih proizvodov za široko porabo, kot so pohištvo in gospodinjski aparati, kjer je bil padec 6,3-odstoten.
Med posameznimi panogami izstopa proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov, ki se je povečala za približno šestino. Rast so dosegle tudi proizvodnja drugih strojev in naprav (+7,3 odstotka), živilska industrija (+7,5 odstotka), proizvodnja motornih vozil (+4,8 odstotka) ter pijač (+3,8 odstotka). Visokotehnološka proizvodnja je v prvih petih mesecih leta zrasla za 3,8 odstotka, med marcem in majem pa je beležila celo dvomestne stopnje rasti.
Manj spodbudna je slika v papirni in lesni industriji, kemični industriji, proizvodnji električnih naprav ter proizvodnji drugih vozil in plovil, kjer se je proizvodnja zmanjšala. To kaže, da okrevanje še zdaleč ni enakomerno razporejeno med dejavnostmi.
Analitika GZS ocenjuje, da so zadnji podatki spodbudni, vendar opozarja, da je izboljšanje za zdaj predvsem posledica močnejše proizvodnje v zadnjih treh mesecih. Razpoloženje v predelovalnih dejavnostih se sicer izboljšuje, a podjetja še naprej poročajo o pomanjkanju naročil ter razmeroma šibkem konkurenčnem položaju na domačih in tujih trgih. Med ključnimi izzivi slovenskega gospodarstva ostajajo tudi višje cene surovin, razmere v evropski avtomobilski industriji ter geopolitična negotovost.
