Hrvaška javno sramoti 717 delodajalcev, slovenski plačajo do 26.000 evrov v tišini

Na hrvaškem javnem seznamu delodajalcev, zalotenih pri neprijavljenem delu, je bilo ta teden vpisanih 717 podjetij in obrtnikov, v Sloveniji pa tak seznam ne obstaja, čeprav zakon zaposlovanje na črno kaznuje z globami do 26.000 evrov.

Seznam vodi in javno objavlja hrvaško ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko. Po novih pravilih zakona o zatiranju neprijavljenega dela ministrstvo po uradni dolžnosti briše delodajalce, ki so na seznamu dlje kot leto dni. Prejšnji rok je znašal šest let. Že ta teden bo samodejno izbrisana približno polovica vpisanih, okoli 350 delodajalcev, poroča Poslovni dnevnik.

Hrvaški delodajalec, ki ga inšpektorji prvič zalotijo z neprijavljenim delavcem, plača 2.650 evrov globe za vsakega takega zaposlenega. Ponovitev prekrška v treh letih globo zviša na 6.630 evrov, tretja kršitev v istem obdobju pa na 8.000 evrov za vsakega delavca. Kdor plača globo in delavca prijavi v pokojninsko zavarovanje, je s seznama izbrisan v treh dneh; trikratni kršitelj te možnosti nima in na seznamu ostane še eno leto. Delodajalci s seznama ne smejo zaposlovati tuje delovne sile in niso upravičeni do subvencij hrvaškega zavoda za zaposlovanje.

Slovenija neprijavljeno delo ureja z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), nadzor pa je od 18. avgusta 2014 razdeljen med tri organe. Finančna uprava pokriva zaposlovanje na črno, delo na črno in nedovoljeno oglaševanje, Tržni inšpektorat delo na črno pri pravnih osebah, Inšpektorat za delo pa zaposlovanje na črno pri neregistriranih dejavnostih.

Delodajalcu, ki delavcu omogoči delo brez pogodbe o zaposlitvi ali prijave v obvezna socialna zavarovanja, ZPDZC-1 predpisuje globo od 5.000 do 26.000 evrov, odgovorni osebi še od 500 do 2.500 evrov. Globo od 500 do 2.500 evrov plača tudi delavec, ki je tako delo sprejel. Hrvaška ureditev kaznuje le delodajalca. Za opravljanje neregistrirane dejavnosti je pravni osebi zagrožena globa od 2.000 do 26.000 evrov, posamezniku brez registrirane dejavnosti pa od 1.000 do 7.000 evrov.

ZPDZC-1 delodajalcu ob globi naloži še delovnopravne obveznosti. Za delavca, zalotenega brez pogodbe, zakon vzpostavlja domnevo, da ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Če trajanja zaposlitve ni mogoče dokazati, se šteje, da je delal tri mesece. Delodajalec mu mora pisno pogodbo za nedoločen čas izročiti v treh dneh po ugotovitvi kršitve, v 15 dneh pa poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja, najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. V podizvajalskih verigah za te obveznosti solidarno odgovarjajo glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če so za kršitev vedeli in je niso prijavili nadzornim organom.

Slovenski predpisi javne objave kršiteljev ne predvidevajo. Zavod RS za zaposlovanje lahko kaznovanim delodajalcem prepove zaposlovanje tujcev za eno, dve ali pet let in jih uvrsti na seznam delodajalcev z negativno referenco. Tem delodajalcem ni dolžan objavljati prostih delovnih mest niti posredovati kandidatov za zaposlitev. Nezakonita zaposlitev državljana tretje države prinese še izločitev iz postopkov javnega naročanja ter izgubo ali omejitev pravic do javnih sredstev z obveznostjo vračila, navaja Finančna uprava.

Inšpektorat za delo je v letu 2025 ugotovil 8.592 kršitev delovnopravne zakonodaje, leto prej 7.733, izhaja iz letnega poročila inšpektorata, ki ga je vlada sprejela maja. Največ kršitev so inšpektorji našli v gradbeništvu z 19,2 odstotka, sledijo predelovalne dejavnosti z 11,5 odstotka, gostinstvo in turizem z 10,4 odstotka, prevozništvo in skladiščenje z 9,6 odstotka ter trgovina s 5,1 odstotka.

Finančna uprava je nadzor v letu 2025 usmerila v gradbeništvo in v digitalne platforme. Pri ustvarjalcih vsebin na platformi OnlyFans je do januarja 2026 zaključila 23 postopkov zaradi suma dela na črno in v 96 odstotkih primerov ugotovila nepravilnosti.

V hrvaškem ministrstvu za delo na podlagi zanimanja podjetij za izbris pričakujejo, da bo število delodajalcev na seznamu v prihodnje manjše od današnjega. Uvrstitev je po navedbah ministrstva najbolj prizadela gradbena in gostinska podjetja, ki brez izbrisa ne dobijo dovoljenj za tuje delavce. Nova pravila sankcijo skrajšujejo: bivanje na seznamu se je s šestih let skrčilo na eno leto, plačilo globe pa kršitelja s seznama umakne v treh dneh. Hrvaška globa je enkratna. Slovenski delodajalec ob globi dolguje še plače za nazaj in zalotenega delavca obdrži za nedoločen čas.

Zadnje ime, vpisano na hrvaški seznam, je obrt za proizvodnjo oglja Šprem iz okolice Našic. Prvo podjetje s seznama, šibenski prevoznik Tabak, je končalo v stečaju in bilo izbrisano iz sodnega registra.