Razpoloženje v slovenski predelovalni industriji je septembra doseglo najvišjo raven v štirih letih, a za spodbudno sliko se skriva pomembno opozorilo. Del okrevanja je namreč začasen, saj podjetja predčasno obdelujejo naročila, preden pričakujejo višje cene energije v letu 2027, opozarja glavni ekonom GZS Bojan Ivanc v tedenski analizi.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je septembra zvišal za 0,7 odstotne točke in dosegel štiriletni vrh, k čemur so prispevala boljša pričakovanja glede obsega proizvodnje in zalog. To na prvi pogled kaže na trdno okrevanje industrije, a Ivanc opozarja, da je treba ta optimizem brati previdno. Podjetja namreč pospešujejo proizvodnjo, da bi čim več naročil izpolnila po sedanjih cenah energije, saj za prihodnje leto pričakujejo občuten dvig stroškov elektrike, plina in naftnih derivatov.
Ta razlaga se ujema s podatki o porabi energije. Poraba električne energije pri poslovnih subjektih se je v prvih osmih mesecih povečala za skromnih 1,4 odstotka, avgusta pa je zaradi koledarskih učinkov poskočila za 7,2 odstotka. Hkrati so cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih avgusta zrasle za 3,7 odstotka, kar je največ v treh letih, med panogami pa najbolj izstopa proizvodnja kovin z 16,7-odstotno rastjo. Podjetja torej delujejo v okolju naraščajočih vhodnih stroškov, kar dodatno pojasnjuje, zakaj hitijo z izpolnjevanjem naročil.
Slika po panogah ni enotna. Medtem ko se je razpoloženje v predelovalnih dejavnostih izboljšalo, se je zaupanje v trgovini na drobno znižalo za 0,7 odstotne točke, zaupanje potrošnikov pa je upadlo že drugi mesec zapored. Potrošnike skrbijo predvsem višje cene naftnih derivatov in negotovost glede prihodnjih cen, blažita pa jih visoka zaposlenost in rast realnih razpoložljivih dohodkov. Julija so bruto plače medletno zrasle za 7,6 odstotka, kar ob 3,5-odstotni inflaciji pomeni približno 4,5-odstotno realno rast.
Visoka pričakovanja industrije niso nujno znak trajnega zagona. Če del sedanje proizvodnje pomeni le premik naročil iz prihodnjega leta v letošnje, se lahko dinamika v začetku leta 2027 ohladi, ko bodo višje cene energije udarile po marži.
Ivanc med ključnimi tveganji za slovenska podjetja izpostavlja prav naraščajoče stroške energije in surovin, poleg strukturnih težav evropske avtomobilske industrije in geopolitičnih tveganj.
