Rekordnih 45 odstotkov centralnih bank namerava letos povečati svoje zlate rezerve, kar 73 odstotkov pa jih pričakuje, da bo delež ameriškega dolarja v svetovnih rezervah v prihodnjih petih letih upadel, kaže letna anketa Svetovnega sveta za zlato med centralnimi bankami.
Trend kopičenja zlata, ki poganja njegove rekordne cene, ni obšel niti Banke Slovenije, ki je po dolgih letih mirovanja svoje rezerve začela povečevati. Za vlagatelje je to pozitiven znak, saj prav vztrajno povpraševanje državnih blagajn postavlja trdna tla za ceno zlata.
Obseg globalnih nakupov ostaja izjemen. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so centralne banke lani kupile 863 ton zlata, kar je bilo sicer manj kot leto prej, a letos pa naj bi znova dosegle okoli 850 ton. Glavni razlog ni več le stanje ameriške politike, temveč širše geopolitično tveganje.
Prelomnica je bilo leto 2022, ko so zahodne države zamrznile približno 300 milijard dolarjev ruskih deviznih rezerv, kar je vsem pokazalo ali p, da so sredstva v tujini lahko pogojna. Zlato po drugi strani ni vezano na kreditno tveganje posamezne države, zato ga banke vse bolj vidijo kot nevtralno varovalko. Ob tem je opazen tudi val vračanja zlata iz tujine domov, saj so denimo Indija, Srbija in Francija v zadnjih letih repatriirale ali prerazporedile znatne količine.
| ZLATO IN CENTRALNE BANKE (2026) | |
|---|---|
| Kazalnik | Podatek |
| Banke, ki letos načrtujejo več zlata | 45 % |
| Pričakujejo nižji delež dolarja (5 let) | 73 % |
| Svetovni nakupi 2025 | 863 ton |
| Zlate rezerve Banke Slovenije | 3,73 tone |
| Vrednost slovenskih zlatih rezerv | okoli 372 mio EUR |
Vir: World Gold Council, Banka Slovenije
Globalnemu trendu se je pridružila tudi slovenska centralna banka, ki je po tem, ko svojih zlatih rezerv ni spreminjala vse od leta 2001, letos začela dokupovati zlato. V prvem četrtletju je rezerve povečala s 3,17 na 3,48 tone, v drugem pa še za 0,25 tone na skupno 3,73 tone.
S tem je odgovorjeno tudi vprašanje izpred pomladi, ali je banka ob marčevskem padcu cene zlato prodala, saj je jasno, da ga je v resnici dokupila. Vrednost teh rezerv se giblje okoli 372 milijonov evrov, kar je približno 12,8 odstotka vseh mednarodnih rezerv banke. V primerjavi s sosedami ostaja slovenska zaloga skromna, a se opazi sprememba politike, saj je banka upravljanje naložb v zlatu opisala kot del dolgoročne strategije.
Za vlagatelje je bistveno to, da povpraševanje centralnih bank ni odziv na kratkoročni strah, temveč strukturni premik. Zlato je po vrhu iz konca lanskega leta letos nekoliko upadlo, a ga uradno povpraševanje drži pri visokih ravneh, nekatere investicijske banke pa napovedujejo tudi nadaljnjo rast. Za male vlagatelje je smiselno zlato razumeti tako, kot ga razumejo ali vidijo centralne banke, torej kot dolgoročno strateško naložbo in ne kot hitri zaslužek.
