Vrednost slovenskega izvoza je bila marca 2026 6,5 milijarde evrov, kar je za 15,6 odstotka manj kot marca lani. Vrednost uvoza je bila 7,6 milijarde evrov, za 10,3 odstotka več kot pred enim letom. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal 1,1 milijarde evrov, kažejo podatki statističnega urada.
Posli oplemenitenja so posebna kategorija mednarodne trgovine. Gre za primere, ko podjetje uvozi blago ali material, ga v Sloveniji predela ali obdela, nato pa izvozi nazaj ali naprej. Fizično blago pride v Slovenijo, gre skozi proizvodni ali predelovalni proces in zapusti državo. Pri tem se celotna vrednost blaga, ne samo dodana vrednost predelave, zabeleži tako v uvozu kot v izvozu.
Tipičen primer je farmacevtska industrija, kjer podjetje uvozi aktivne farmacevtske sestavine, jih v Sloveniji predela v zdravila in izvozi končni produkt. Vrednost surovine in vrednost končnega zdravila sta obe zabeleženi v statistiki, čeprav je dodana vrednost samo razlika med njima.
Lani marca so bili posli oplemenitenja pri izvozu v nečlanice EU razmeroma visoki. Letos so bili nižji. Rezultat je statistični padec izvoza v nečlanice EU za 28,4 odstotka. Ko SURS iz teh podatkov izvzame posle oplemenitenja, se slika popolnoma obrne. Izvoz v nečlanice EU brez oplemenitenja je zrasel za 5,3 odstotka in dosegel 975 milijonov evrov. Izvoz v članice EU je zrasel za 6,9 odstotka.
Osnovno slovensko izvozno gospodarstvo marca ni upadalo
Padec v statistiki je posledica tega, da je bilo lani v istem mesecu enkratno visoko oplemenitenje, ki se letos ni ponovilo v enakem obsegu. Posli oplemenitenja so zakonito in legitimno poslovanje. Niso računovodski trik v negativnem smislu. So pa metodološki izziv za vsakogar, ki želi razumeti, ali slovensko izvozno gospodarstvo resnično raste ali pada.
Ko novica o 15-odstotnem padcu izvoza pristane v medijih, to ustvari vtis, da slovenska podjetja prodajajo manj v tujino. V resnici so marca 2026 izvozila več kot marca 2025, ko gledamo temeljno poslovanje brez enkratnih poslov oplemenitenja.
Primanjkljaj 2,9 milijarde evrov v enem četrtletju
V prvem četrtletju 2026 je Slovenija uvozila za 18,7 milijarde evrov blaga in izvozila za 15,8 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal 2,9 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 84,5 odstotka.
Primanjkljaj sam po sebi ni nujno problematičen. Slovenija je majhno, odprto gospodarstvo, ki uvaža surovine in polizdelke, jih predela in izvaža z dodano vrednostjo. Določen primanjkljaj je strukturna lastnost takega modela.
Problematičen je trend. Uvoz iz nečlanic EU je v prvem četrtletju zrasel za 3,4 odstotka, uvoz iz nečlanic v marcu pa za 16,1 odstotka. Brez poslov oplemenitenja je uvoz iz nečlanic EU v marcu zrasel za 33,9 odstotka in dosegel milijardo evrov. To je visoka rast, ki kaže na povečano odvisnost od surovin in blaga zunaj evrskega območja, v razmerah, ko sta ceni energentov in surovin pod pritiskom iranskega konflikta.
Vrednostno najpomembnejša skupina uvoza so kemični proizvodi z 9,7 milijarde evrov v prvem četrtletju. Kemičnih proizvodov smo uvozili za 2,3 milijarde evrov več kot smo jih izvozili. Za stroje in transportne naprave je razmerje obratno: izvozili smo za 3,7 milijarde evrov, uvozili za 3,4 milijarde evrov, torej s presežkom. Enako velja za izdelke, razvrščene po materialu, kjer je bil izvoz 2,0 milijarde evrov, uvoz pa 1,8 milijarde evrov.
Kemični primanjkljaj torej financira celoten zunanjetrgovinski deficit. Brez njega bi bila trgovinska bilanca blizu ravnotežja ali celo v presežku. To ni nova ugotovitev, je pa podatek, ki ga makroekonomske razprave o slovenskem izvozu redko vključijo.
