Slovenija in ponarejena roba: FURS pregleduje 8 do 10 odstotkov pošiljk, uspešnost 30-odstotna

Globalna trgovina s ponarejenimi izdelki je bila v letu 2021 vredna okoli 467 milijard dolarjev, kar je 2,3 odstotka celotnega svetovnega uvoza. Za EU je vrednost uvoza ponarejenih izdelkov znašala 117 milijard dolarjev oziroma 4,7 odstotka vsega uvoza.

Ponarejena roba ni le problem modnih znamk in luksuznih izdelkov. Med zaseženim blagom so oblačila, obutev, elektronika, kozmetika, avtomobilski deli in zdravila. Kitajska in Hongkong ostajata prevladujoča vira, pri čemer Kitajska predstavlja 45 odstotkov vseh zasegov v EU. Oblačila, obutev in usnjeni izdelki skupaj predstavljajo 62 odstotkov vsega zaseženega blaga.

Slovenija je del evropske carinske mreže, ki poskuša ustaviti tok ponarejenih izdelkov, preden pridejo do potrošnikov. Kako uspešno ji to uspeva in kaj se bo spremenilo v naslednjih letih, smo vprašali Finančno upravo.

8 do 10 odstotkov pošiljk, 30 odstotkov uspešnih kontrol

FURS fizično pregleda med 8 in 10 odstotki vseh uvoznih pošiljk. “Carinski organi izvajajo preglede v skladu s sistemsko analizo tveganja. Odstotek pregledov v uvoznih carinskih postopkih je med 8 in 10 odstotki,” so za Lider.si pojasnili na Finančni upravi. To ni nizko število, je pa odraz realnosti, saj bi pregled vsake pošiljke fizično zaustavil mednarodno trgovino.

Učinkovitost tega sistema je 30-odstotna. “Da, sistemsko analizo tveganja uporabljamo že vrsto let. Odstotek učinkovitih kontrol je približno 30 odstotkov,” so potrdili na FURS. To pomeni, da od vsakih desetih pošiljk, ki jih carinski organi označijo kot sumljive in fizično pregledajo, v treh najdejo nepravilnosti. Hkrati pa 70 odstotkov pregledanih pošiljk ne prinese rezultatov, kar kaže na izziv pri natančnosti algoritmov za analizo tveganja.

Ponarejevalci so vse bolj spretni pri izkoriščanju manjših pošiljk in poštnih storitev. Okoli 65 odstotkov zasegov v EU zajema majhne pakete in pošto, kar kaže na premik k distribucijskim kanalom, ki ponujajo hitrost in manjše tveganje pregleda. Za Slovenijo so izzivi pri zasegih ravno poštni in kurirski promet, ne mejni prehodi za tovorna vozila.

Konec brezcarinskega Temuja

Od julija 2026 bo vsaka pošiljka malega blaga, ne glede na vrednost, obdavčena s fiksno carinsko pristojbino treh evrov. To ukinja sistem, po katerem so bile pošiljke z vrednostjo pod 150 evri izvzete iz carine. Za potrošnike, ki redno naročajo na Temu, Shein ali AliExpress, to pomeni konec brezcarinskega nakupovanja.

FURS se na spremembo že pripravlja. “V Finančni upravi se intenzivno pripravljamo na morebitne spremembe. Prilagojen bo carinski informacijski sistem SICIS, skozi katerega bo zagotovljen obračun carine v višini treh evrov na postavko blaga v carinski deklaraciji,” so pojasnili. To je tehnično zahtevna naloga, ker gre za milijone pošiljk letno, ki jih bo treba procesirati hitro in brez zamud.

Konec 27 nacionalnih sistemov

Večja strukturna sprememba prihaja leta 2028. Evropska unija bo uvedla skupno carinsko podatkovno platformo, ki bo nadomestila 27 ločenih nacionalnih carinskih sistemov. “EU Customs Data Hub se bo začel uporabljati sredi leta 2028 in sicer najprej le za carinjenje malih spletnih pošiljk, od leta 2032 pa tudi za ostale blagovne pošiljke,” so pojasnili na FURS. “Namesto 27 nacionalnih carinskih sistemov se bo prešlo na en centralni nadnacionalni EU carinski sistem oziroma podatkovno vozlišče, kamor se bodo enkrat odložili vsi podatki, potrebni za carinjenje blaga.”

Cilj je večja učinkovitost in boljša izmenjava podatkov med državami. Danes ponarejevalci izkoriščajo razlike med nacionalnimi carinskimi sistemi in pot blaga načrtujejo skozi države z manj strogim nadzorom. Skupna platforma bi te vrzeli zaprla, a do polnega delovanja bo minilo še šest let.