Od danes, 29. aprila 2026, veljajo nove cene goriv v Sloveniji. Liter bencina NMB 95 stane 1,635 evra, dizla 1,708 evra, kurilnega olja pa 1,352 evra. Ceni dizla in kurilnega olja sta padli, bencin pa se je podražal.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je ob objavi novih cen navedlo, da bi liter bencina, če Slovenija ne bi regulirala cen in ne bi oprostila plačila okoljske dajatve, stal okoli 1,801 evra, liter dizla pa okoli 1,891 evra. Regulacija je torej bencin pocenila za skoraj 17 centov na liter, dizel pa za dobrih 18 centov.
Pri 50 litrih polnega tanka je to razlika okoli 8,50 evra pri bencinu in 9,15 evra pri dizlu. Za voznike je to lahko opazen znesek. Za celotno slovensko floto, ki letno porabi milijarde litrov goriva, pa gre za sistemsko subvencijo, ki jo država financira z odpovedjo prihodkom od okoljske dajatve.
Kako dolgo je takšna regulacija vzdržna, ko je nafta Brent marca 2026 stala 103,13 USD za sod in ko geopolitična napetost v Iranu ne kaže znakov umiritve? In ali regulacija sploh pomaga tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ali večinoma subvencionira tiste, ki si gorivo lahko privoščijo?
Bencin v eno smer, dizel v drugo
Obe gorivi izvirata iz nafte, pa sta se ta teden premaknili v nasprotnih smereh. Bencin je bil 1,605 evra, zdaj stane 1,635 evra, torej 3 cente več. Dizel je bil 1,736 evra, zdaj stane 1,708 evra, torej 2,8 centa manj.
Razlog je v tem, kdo katero gorivo uporablja. Dizel je gorivo tovornjakov, ladij in kmetijstva. Ko se gospodarska aktivnost upočasni, kot se dogaja v več velikih ekonomijah v letu 2026, povpraševanje po dizlu pade hitreje. Bencin pa ostaja gorivo osebnih vozil in turizma, povpraševanje po njem je bolj stabilno.
Za Slovenijo je to pomembno iz dveh razlogov. Slovenija je tranzitna država z veliko tovornega prometa, zato je njen trg dizla bolj izpostavljen globalnim gospodarskim nihanjem. Hkrati rast prodaje električnih vozil, ki je v prvem četrtletju 2026 v Sloveniji dosegla 78-odstotno rast registracij, dolgoročno zmanjšuje povpraševanje po bencinu, ne pa po dizlu v tovornem prometu.
2,8 centa manj na liter ni zanemarljivo
Za avtobusne prevoznike, kjer dizel predstavlja enega največjih stroškov, je današnji padec cene konkreten prihranek. Avtobus porabi med 25 in 35 litri na 100 kilometrov. Pri 100.000 kilometrih letno in povprečni porabi 30 litrov to pomeni 30.000 litrov dizla. Padec za 2,8 centa pomeni prihranek okoli 840 evrov na vozilo letno, kar pri večjem voznem parku šteje. “Trenutno je vsekakor izziz cena nafte in pogajanje za višje cene prevozov,” je dejal turistični avtobusni prevoznik Tadej Poličnik.
Kljub temu prevozniki vedo, da gre za enotedensko spremembo. Dolgoročni pritisk ostaja. Cena nafte je visoka in marže v panogi so nizke. Tisti, ki se s strankami pogajajo za višje cene prevozov, imajo danes nekoliko boljši argument.
