Izvoz v Nemčijo padel, v Rusijo zrasel za 27 odstotkov, Krka dve tretjini rasti ustvarila na vzhodu

Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 3 odstotke, trikrat hitreje od evrskega območja. A motor te rasti ni bila Nemčija, ki je slovensko industrijo poganjala od osamosvojitve naprej. Izvoz v največjo trgovinsko partnerico je padel za 0,7 odstotka, v Avstrijo za 3,7 odstotka. Rast je prišla od drugod: iz Rusije, z gradbišč in iz državne blagajne.

Po podatkih Statističnega urada je blagovni izvoz v Nemčijo v prvem četrtletju znašal 1,9 milijarde evrov, praktično enako kot lani. Izvoz v Avstrijo se je skrčil za 3,7 odstotka na 726 milijonov evrov. Izvoz v Rusijo je zrasel za 27 odstotkov, na 368 milijonov evrov. Rasla je tudi menjava s Francijo (za 5,9 odstotka), Poljsko in Hrvaško.

Ifo kazalnik poslovne klime v Nemčiji je aprila padel na najnižjo raven od maja 2020. Nemški izvoz se krči tretje leto zapored. Sestavljeni kazalnik vodij nabave za evrsko območje se je prvič po letu in pol znižal pod vrednost 50.

Rast slovenskega BDP so pognal domači dejavniki. Gospodinjstva so trošenje povečala za 2,7 odstotka, izdatki države za 3,9 odstotka. Investicije v zgradbe in objekte so poskočile za 20,7 odstotka. Farmacevtski izvoz je rasel, a pretežno na vzhodne trge.

Skupina Krka je v prvem četrtletju prodala za 564,2 milijona evrov izdelkov in storitev, 8 odstotkov več kot lani. Prodaja v Nemčiji, njenem največjem zahodnoevropskem trgu, je znašala 24,4 milijona evrov, lani 24,3 milijona. Zahodna Evropa je bila edina Krkina regija s padcem prodaje, za 1 odstotek. Prodaja v Ruski federaciji je poskočila za 28 odstotkov, na 122 milijonov evrov. Vzhodna Evropa je s 35,5-odstotnim deležem postala Krkina največja regija.

UMAR je ob objavi podatkov opozoril, da so se aprila kazalniki razpoloženja znatno poslabšali. Zaupanje potrošnikov je upadlo na najnižjo raven po marcu 2022. Podjetja za drugo četrtletje med omejitvami navajajo negotovost in nizko tuje povpraševanje.

Izvoz v dve največji partnerici se je skrčil, BDP pa je rasel hitreje od evrskega območja. Rast so nosili državna potrošnja, gradbene investicije in farmacevtski izvoz na vzhod. Za drugo četrtletje podjetja med glavnimi omejitvami že navajajo nizko tuje povpraševanje.