UMAR: Marca rast presegla pričakovanja, vse je aprila spremenila vojna v Iranu

Slovenska gospodarska rast je v prvem četrtletju 2026 presegla pričakovanja, vendar je vojna na Bližnjem vzhodu marca še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost. Aprila pa so se kazalniki razpoloženja dramatično poslabšali. Zaupanje potrošnikov je upadlo na najnižjo raven po marcu 2022, je v komentarju k objavljenim podatkom o BDP navedel Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Po podatkih Statističnega urada se je v prvem četrtletju 2026 rast gospodarske aktivnosti okrepila na 3 odstotke medletno oziroma 0,7 odstotka tekočo. Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala. Gradbene investicije so bile ponovno znatno višje kot pred letom, pozitivne so bile tudi investicije v opremo in stroje.

Vojna na Bližnjem vzhodu marca še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost. Rast cen energentov se je odražala predvsem v inflaciji in trgovini z motornimi gorivi, motnje v dobavnih verigah pa so šele začele povečevati stroškovne pritiske.

Aprila pa je vojna na Bližnjem vzhodu že vplivala na širše poslabševanje kazalnikov gospodarske klime. Potem ko so bili kazalniki razpoloženja marca v Sloveniji še ugodni, so se aprila znatno poslabšali, najbolj zaupanje potrošnikov, ki je upadlo na najnižjo raven po marcu 2022. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.

V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano, je povedala vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer. Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi cestnih vozil in kovin. Izvoz storitev je upadel za 2,9 odstotka. Skupni izvoz je bil za 0,7 odstotka večji kot pred letom.

Z rastjo izvoza se je okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih za 1,4 odstotka. Medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena s proizvodnjo novega modela avtomobila. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.

Nadaljevala se je rast investicij za 12,6 odstotka medletno, zlasti gradbenih, pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Visoka gradbena aktivnost se odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila realno za 15 odstotkov višja kot pred letom.

Ob tem UMAR opaža, da nekateri drugi podatki, kot so DDV in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, kažejo na nekoliko bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil negativen, minus 1,4 odstotne točke.

Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno za 2,7 odstotka medletno, v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv, je povedala Kajzer.

Rast državne potrošnje se je v prvem četrtletju nekoliko okrepila za 3,9 odstotka medletno predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, to so višji socialni transferji v naravi za institucionalno oskrbo v domovih za starejše, zaposlovanja v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, in tudi višjih izdatkov za blago in storitve.

Tudi v evrskem območju so se kazalniki gospodarskega razpoloženja aprila močno poslabšali. Sestavljeni kazalnik vodij nabave za evrsko območje se je prvič po letu in pol znižal pod vrednost 50, kar nakazuje krčenje aktivnosti, zlasti v storitvah. Kazalnik gospodarske klime se je aprila znižal tretjič zapored, na najnižjo raven po novembru 2020.

V Nemčiji, največji slovenski trgovinski partnerici, so se aprila občutno poslabšali vsi vidnejši kazalniki gospodarskega razpoloženja. Kazalnik Ifo je padel na najnižjo raven po maju 2020, zaupanje se je izrazito poslabšalo v vseh dejavnostih.

Za drugo četrtletje podjetja kot glavne omejitvene dejavnike poleg pomanjkanja usposobljene delovne sile izpostavljajo negotove gospodarske razmere in nizko tuje povpraševanje, povečalo pa se je tveganje pomanjkanja surovin, ki je sicer še vedno na relativno nizki ravni.

Poslabšujejo se tudi gospodarski obeti, predvsem pa narašča negotovost. Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale.

Zaradi velike negotovosti pa so vse pripravile tudi alternativne scenarije v primeru daljšega trajanja oziroma zaostrovanja konflikta, močno povišanih cen energentov, okrepljenih težav zaradi poškodovane energetske infrastrukture ter oteženega transporta in dobave kritičnih surovin in stranskih produktov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Med velikimi tveganji ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA.

Rast BDP v Sloveniji je bila v prvem četrtletju višja kot v EU, kjer je bila tekoča rast 0,2-odstotna, medletno pa 1 odstotek.