Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila 2026 v primerjavi s predhodnim mesecem znižala za 10 odstotnih točk. To je bil tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih. Največji padec med vsemi članicami EU se je tokrat zgodil prav v Sloveniji, pravijo na Statističnem uradu.
Upad zaupanja sovpada s pojavom mednarodne geopolitične krize. Vojna z Iranom in posledično zaprtje Hormuške ožine sta povzročila nova dvigovanja cen energentov in negotovost na globalnih trgih. Aprila 2026 je bilo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja manj izrazito kot v prejšnjih krizah, vendar je to še vedno eden največjih mesečnih upadov vrednosti v zadnjih 10 letih.
Statistični urad raziskovanje Mnenje potrošnikov izvaja neprekinjeno že trideset let, od marca 1996. Z njim zbira mnenja prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 84 let, o finančno-ekonomskem stanju v lastnih gospodinjstvih in slovenskem gospodarstvu. Povprašuje jih tudi, kakšno stanje pričakujejo v prihodnjih 12 mesecih.
Vsa tri najizrazitejša poslabšanja razpoloženja slovenskih potrošnikov v zadnjih desetih letih so sovpadala s pojavom ali zaostritvijo mednarodnih kriz. Največji upad, za 23 odstotnih točk, se je zgodil aprila 2020 ob epidemiji covida-19. Drugi največji upad, za 12 odstotnih točk, se je zgodil marca 2022 ob ruski invaziji na Ukrajino in energetski krizi. Tretji največji upad, za 10 odstotnih točk, se je zgodil aprila 2026 ob vojni z Iranom in zaprtju Hormuške ožine.
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila 2020 v primerjavi z marcem istega leta znižala za 23 odstotnih točk. Upadle so vrednosti vseh štirih komponent kazalnika zaupanja, najbolj kazalnik o gospodarskem stanju v Sloveniji v naslednjih 12 mesecih. 85 odstotkov prebivalcev Slovenije je pričakovalo, da se bo poslabšalo, potem ko je mesec prej tako napovedovala približno polovica, 52 odstotkov.
Bistveno se je povečal tudi delež tistih, ki so v naslednjih 12 mesecih pričakovali poslabšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva, s 26 odstotkov na 60 odstotkov. Med kazalniki, ki niso del izračuna kazalnika zaupanja potrošnikov, je izstopala tudi veliko večja zaskrbljenost nad pričakovano ravnijo brezposelnosti. 51 odstotkov vprašanih je menilo, da se bo ta bistveno zvišala, kar je bilo za 41 odstotnih točk več kot marca 2020.
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila marca 2022 za 12 odstotnih točk nižja kot februarja 2022. Od štirih komponent kazalnika zaupanja sta se najbolj poslabšala kazalnika o pričakovanem gospodarskem stanju v Sloveniji in prihodnjem finančnem stanju v gospodinjstvu.
Da se bo gospodarsko stanje v državi poslabšalo, je pričakovalo 71 odstotkov prebivalcev, mesec prej pa 48 odstotkov. Bistveno se je povečal tudi delež tistih, ki so za naslednjih 12 mesecev predvideli poslabšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva, in sicer s 37 odstotkov na 58 odstotkov.
Od kazalnikov, ki niso vključeni v izračun kazalnika zaupanja potrošnikov, je izstopal večji pesimizem v povezavi z gibanjem cen v naslednjih 12 mesecih. 68 odstotkov vprašanih je ocenilo, da bodo cene rasle po višji stopnji. V februarju 2022 je bilo takega mnenja 43 odstotkov vprašanih.
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila 2026 v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 10 odstotnih točk. Tudi tokrat so se poslabšali vsi sestavni deli kazalnika zaupanja, ponovno najbolj pričakovanja o gospodarskem stanju v Sloveniji, za 19 odstotnih točk, in o prihodnjem finančnem stanju v gospodinjstvih, za 15 odstotnih točk.
V primerjavi s prejšnjima krizama je bilo zaznati tudi nekoliko večji upad vrednosti kazalnika o finančnem stanju v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih. Med kazalniki, ki niso sestavni del kazalnika zaupanja, se je najbolj znižala ocena verjetnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. Dve tretjini, natančneje 67 odstotkov vprašanih, je odgovorilo, da ni verjetno, da bodo v tem obdobju kaj privarčevali. Letošnjega marca je tak odgovor podalo 60 odstotkov vprašanih.
Na ravni EU se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov aprila 2026 v mesečni primerjavi znižala manj izrazito kot v Sloveniji. Zaupanje potrošnikov se je poslabšalo v večini držav, v petih pa se je izboljšalo. Največji padec med vsemi članicami, za 10 odstotnih točk, se je tokrat zgodil prav v Sloveniji.
Za primerjavo, na ravni EU se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov v mesečni primerjavi najbolj znižala aprila 2020, in sicer za 13 odstotnih točk. Poslabšanje razpoloženja potrošnikov je bilo zaznano v vseh članicah, najizraziteje na Madžarskem, za 32 odstotnih točk, najmanj pa na Švedskem, za 2 odstotni točki.
Marca 2022 se je zaupanje potrošnikov tako na skupni ravni EU kot v Sloveniji mesečno poslabšalo za 12 odstotnih točk. Tudi takrat je bil upad zaupanja zaznan v vseh članicah EU. Največji je bil v Španiji in na Portugalskem, za 20 odstotnih točk, najmanjši pa na Poljskem in Hrvaškem.
Podatki Statističnega urada kažejo vzorec, da vplivajo mednarodne krize neposredno na razpoloženje slovenskih potrošnikov. Pri tem se kaže tudi diferenciacija strahu. Aprila 2020 ob covidu-19 je prevladoval strah pred brezposelnostjo. Marca 2022 ob ruski invaziji na Ukrajino je prevladoval strah pred inflacijo. Aprila 2026 ob vojni z Iranom in zaprtju Hormuške ožine pa prevladuje strah pred izgubo sposobnosti varčevanja.
Preberite več:
Vse tri krize so povzročile upad pričakovanj o gospodarskem stanju v Sloveniji in finančnem stanju gospodinjstev. Razlika je v tem, kaj potrošnike najbolj skrbi. COVID-19 je ogrozil delovna mesta. Ukrajina je ogrozila stabilnost cen. Iran ogroža sposobnost gospodinjstev, da odložijo del prihodkov.
