Japonska je za obrambo jena porabila 73 milijard dolarjev, pa je padel na najnižjo raven po letu 1986

Jen je v torek padel na 162,41 za dolar, najgloblje v štiridesetih letih. Dva tedna prej je Banka Japonske ključno obrestno mero dvignila na en odstotek, najvišjo po letu 1995, japonsko ministrstvo za finance pa je aprila in maja v obrambo valute vložilo 11,7 bilijona jenov oziroma okoli 73 milijard dolarjev, največ doslej. Nobeden od teh ukrepov ni zaustavil padca.

Intervencija je enkraten poseg, razlika v obrestnih merah pa ostaja. Ameriška centralna banka pod vodstvom Kevina Warsha drži ključno mero med 3,50 in 3,75 odstotka in trgi vračunavajo dvig proti štirim odstotkom, japonski en odstotek ostaja globoko pod tem. Dokler je vrzel odprta, je donosno izposojati si v jenih in vlagati drugje, ministrstvo pa lahko proti temu porabi le končno zalogo rezerv. Strategi JP Morgana so v zapisu za stranke ocenili, da sta dvig obresti in devizna podpora tokrat že vračunana v cene, drugače kot leta 2024, ko sta trg presenetila. Aprilsko in majsko posredovanje je kratke pozicije na jen le začasno skrčilo, nato so se vrnile na izhodišče, poroča Japan Times. Masahiko Loo iz State Street Investment Management je dvig obresti za CNBC opisal kot obliž na strelno rano.

Obrestno razliko je mogoče zapreti, energetskega računa ne. Japonska uvaža skoraj vso energijo, vojna v Iranu pa cene nafte drži visoko. Za vsak tovor surovin država kupuje dolarje in prodaja jene, in to ne glede na obrestno politiko. Maja je japonska veleprodajna inflacija dosegla 6,3 odstotka, najvišjo vrednost po marcu 2023, vir te rasti so energenti.

Nikkei 225 je 22. junija dosegel rekordnih 72.832 točk, dvignil ga je tuji kapital v delnice umetne inteligence in polprevodnikov. Tuje institucije te naložbe pretežno ščitijo pred valutnim tveganjem, zato vsak nakup japonskih delnic sproži prodajo jena na promptnem trgu. Ministrstvo za finance jene z rezervami kupuje v istem trenutku, ko jih tuji vlagatelji prek varovanj prodajajo. Državna intervencija in kapital, ki priteka v Tokio, stojita na nasprotnih straneh iste valute.

Premierka Sanae Takaichi vodi reflacijsko politiko in šibek jen ji ustreza, ker poceni izvoz. Isto vlado predstavlja ministrstvo za finance, ki je za zaustavitev padca porabilo 73 milijard dolarjev. Carlos Casanova iz banke UBP je za CNBC opozoril na napetost med previdnostjo centralne banke in prizadevanji ministrstva za stabilizacijo valute.

Šibek jen prenaša cenovno prednost na japonske izvoznike prav v panogah, kjer tekmujejo z nemško industrijo, pri avtomobilih in proizvodni opremi. V njihove dobavne verige je vpeta tudi slovenska predelovalna industrija. Jen je največja svetovna valuta financiranja, kratke stave nanj pa so po poročanju Japan Timesa na najvišji ravni v devetih letih. Avgusta 2024 je dvig japonskih obresti skupaj z napovedjo prepolovitve odkupov obveznic sprožil nenadno krepitev jena in odmotavanje vzvodenih pozicij, padec je zajel svetovne delniške trge. Pozicioniranje je danes bolj raztegnjeno kot tedaj.

Po nasprotnem branju je primerjava s štiridesetimi leti zavajajoča. Leto 1986 je bilo obdobje močnega jena po sporazumu iz Plaze, podobnost je v ceni in ne v ekonomiji. Japonska je danes največja svetovna upnica, šibek jen povečuje jensko vrednost njenega premoženja v tujini, del te slabosti je bilančna moč. Ocena JP Morgana, da je dvig vračunan, deluje v obe smeri, manjše presenečenje prinaša manjše tveganje nenadnega obrata kot leta 2024. Raztegnjeno pozicioniranje lahko vztraja mesece brez razpleta.

Razlika med dvoletnim ameriškim in japonskim državnim donosom je 30. junija znašala 2,74 odstotne točke. Jen je istega dne stal pri 162,41 za dolar.