Prva polovica leta prinaša vse več opozoril glede stanja javnih financ. Fiskalni svet v julijski mesečni informaciji ocenjuje, da se javnofinančni primanjkljaj povečuje hitreje od načrtov, po večini letošnjih projekcij pa bi lahko ob koncu leta dosegel približno tri odstotke BDP, kar predstavlja mejo za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih Evropske unije.
V prvem četrtletju je primanjkljaj sektorja država znašal 3,5 odstotka BDP, kar je za 0,6 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Podatki za drugo četrtletje po oceni Fiskalnega sveta ne kažejo bistvenega izboljšanja.
Državni proračun je med januarjem in junijem ustvaril 1,2 milijarde evrov primanjkljaja. To je približno polovico več kot v istem obdobju lani in že več kot polovica primanjkljaja, predvidenega za celotno leto. Fiskalni svet opozarja, da je zaradi običajno višje porabe v drugi polovici leta tveganje za preseganje načrtovanega primanjkljaja precejšnje.
Proračunski prihodki so se v prvem polletju povečali za 8,4 odstotka. K temu so največ prispevali višji prihodki iz DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in evropskih sredstev.
| JAVNE FINANCE V PRVI POLOVICI LETA 2026 | |
|---|---|
| Kazalnik | Podatek |
| Primanjkljaj državnega proračuna (jan.–jun.) | 1,2 mrd € |
| Medletna rast prihodkov | +8,4 % |
| Medletna rast odhodkov | +12,3 % |
| Primanjkljaj sektorja država (1. četrtletje) | 3,5 % BDP |
| Bruto javni dolg | 64,8 % BDP |
| Ocena primanjkljaja za leto 2026 | okoli 3 % BDP |
Vir: Fiskalni svet, Mesečna informacija, julij 2026.
Na drugi strani pa so odhodki narasli za 12,3 odstotka. Največji pritisk predstavljajo stroški dela v javnem sektorju, transferi gospodinjstvom, višji izdatki za zdravstveno blagajno ter investicije. Fiskalni svet opozarja, da je rast stroškov dela precej višja od tiste, ki je bila predvidena ob pripravi letošnjega proračuna.
Po oceni Fiskalnega sveta so glavni razlogi za poslabšanje javnih financ predvsem strukturne narave. Med njimi izpostavlja učinke plačne reforme, redna usklajevanja socialnih pravic, več transferov drugim blagajnam javnega financiranja ter visoko investicijsko porabo, povezano z zaključevanjem projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter črpanjem evropskih sredstev. Na občinski ravni naj bi bile investicije dodatno povezane tudi z bližajočimi se lokalnimi volitvami.
Čeprav se je bruto javni dolg znižal na 64,8 odstotka BDP, Fiskalni svet opozarja, da samo zniževanje dolga ne odpravlja težav na strani proračunskega primanjkljaja. Vprašanje ostaja, ali bo država v drugi polovici leta uspela omejiti rast porabe in se izogniti preseganju evropske meje treh odstotkov BDP.
