Nekoč so bile del ene države, danes pa njihov izvoz razkriva, kako daleč so se gospodarstva nekdanje Jugoslavije razšla. Če pogledamo, kaj vsaka od sedmih držav v svet izvaža največ, dobimo tri povsem različne zgodb. Eno o zdravilih, eno o avtomobilih in eno o surovinah.
Prav te razlike najbolje pokažejo, kdo v regiji ustvarja višjo dodano vrednost in kdo ostaja dobavitelj poceni komponent ali surovin.
Slovenija v tej družbi izstopa. Njen daleč največji izvozni artikel so farmacevtski izdelki, predvsem zdravila, ki predstavljajo velik del celotnega izvoza, pri čemer ga poganjata Krka in Lek, pomemben del pa predstavlja tudi reeksport (ponovni izvoz uvoženega blaga) prek logističnega središča pri Brniku. Slovenija je edina med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, katere najpomembnejši izvozni izdelek sodi v panogo z visoko dodano vrednostjo in lastnim znanjem, ne pa med surovine ali sestavne dele za tuje znamke.
Druga skupina držav je postala zaledje evropske avtomobilske industrije. Srbija največ izvaža električno opremo in stroje, znotraj tega pa so med najpomembnejšimi izdelki izolirani kabli in žice, torej avtomobilski kabelski snopi, ki jih izdelujejo tuji obrati na njenih tleh.
Enako velja za Bosno in Hercegovino, kjer je prav tako na vrhu električna oprema. Severna Makedonija pa je še bolj izrazit primer, saj so njen največji izvozni izdelek katalizatorji z žlahtnimi kovinami za avtomobilske izpušne sisteme, ki predstavljajo skoraj četrtino vsega izvoza in prihajajo iz tovarn tujih, večinoma nemških proizvajalcev.
Vse tri države torej izvažajo predvsem sestavne dele, ki končajo v avtomobilih evropskih znamk. To jim prinaša delovna mesta in izvozne prihodke, a jih hkrati močno veže na odločitve tujih koncernov in stanje evropske, predvsem nemške avtomobilske industrije. Ko ta zakašlja, se to hitro pozna tudi v njihovih tovarnah.
| NAJVEČJI IZVOZNI IZDELEK DRŽAV NEKDANJE JUGOSLAVIJE (2024) | ||
|---|---|---|
| Država | Največji izvoz | Skupina |
| Slovenija | Farmacevtski izdelki (zdravila) | Visoka dodana vrednost |
| Srbija | Električna oprema (kabli, snopi) | Avtomobilsko zaledje |
| Bosna in Hercegovina | Električna oprema in stroji | Avtomobilsko zaledje |
| Severna Makedonija | Katalizatorji z žlahtnimi kovinami | Avtomobilsko zaledje |
| Hrvaška | Naftni derivati | Surovine in energija |
| Črna gora | Električna energija | Surovine in energija |
| Kosovo | Navadne kovine (nikelj, svinec, odpad) | Surovine in energija |
Vir: nacionalni statistični uradi, Trading Economics, OEC in Worldstopexports (podatki za 2024). Kategorije so po standardni klasifikaciji blaga.
Hrvaška, Črna gora in Kosovo stavijo na surovine in energijo
Tretja skupina izvaža predvsem tisto, kar daje narava, ali pa proizvode iz osnovnih surovin. Hrvaška največ izvaža mineralna goriva in naftne derivate, predelano nafto, kar odraža vlogo rafinerije skupine INA. Črna gora ima za najpomembnejši izvozni izdelek električno energijo, katere delež niha glede na količino vode za hidroelektrarne, sledijo pa zdravila in surov aluminij. Kosovo pa največ izvaža navadne kovine, predvsem odpadne kovine, niklja in svinca, kar je povezano z rudnikom Trepča.
Razlike so velike. Medtem ko Slovenija prodaja znanje, vgrajeno v zdravila, tri države regije prodajajo delo, vgrajeno v tuje avtomobile, tri pa predvsem surovine in energijo. Skupna nekdanja država je tako v treh desetletjih razpadla tudi na tri gospodarske svetove, ki se med seboj vse bolj razlikujejo po tem, kako visoko na lestvici dodane vrednosti so se povzpeli.
