Kako dolgo bomo delali? Slovenija tik pod povprečjem EU in eno najmanjših razlik med spoloma

Prebivalci EU, stari 15 let ali več, naj bi po pričakovanjih danes delali v povprečju 37,5 leta svojega življenja, kažejo Eurostata za leto 2025. To je za 0,3 leta več kot leta 2024, od leta 2016 pa se je pričakovano trajanje delovne dobe povečalo za 2,3 leta, s 35,2 na 37,5 leta. Gre za enega tistih kazalnikov, ki jih redko kdo bere, a neposredno pove, koliko let vašega življenja bo preživetih v službi, preden pridete do pokojnine, in koliko let bo za to plačevalo prihodnje generacije.

Med državami EU so razlike ogromne. V sedmih državah je pričakovana delovna doba 40 let ali več: na Nizozemskem kar 44 let, na Švedskem 43,4, na Danskem 42,6, v Estoniji 41,5, na Irskem 40,7, v Nemčiji 40,2 in na Finskem 40,1 leta. Na drugem koncu lestvice so Romunija z 32,7 leta, Italija s 33,0 leta in Bolgarija s 34,6 leta.

Slovenija je z 37,2 leta tik pod povprečjem EU, kar jo uvršča na sredino evropske lestvice, za Avstrijo (39,1 leta) in Madžarsko (37,5 leta), a pred Hrvaško (35,1 leta) in Italijo (33,0 leta). Bolj zanimiv je podatek o razliki med spoloma. Slovenski moški naj bi delali 38,3 leta, ženske pa 36,1 leta, kar je vrzel zgolj 2,2 leta. Za primerjavo, povprečna vrzel v EU znaša 4,1 leta (39,5 leta za moške, 35,4 za ženske), v Italiji pa kar 8,9 leta (37,3 proti 28,4). Slovenija je tako med državami z najbolj izenačeno delovno dobo med spoloma v celotni EU, izenačena s Švedsko. Estonija je edina država, kjer ženske v povprečju celo dlje ostajajo na trgu dela kot moški.

Vir: Eurostat, lfsi_dwl_a, 16. julij 2026.

Slovenska majhna vrzel je posledica dolgoletne visoke stopnje zaposlenosti žensk, podprte z razvitim sistemom javnega varstva otrok in tradicionalno visoko delovno udeležbo žensk še iz časov socialistične Jugoslavije, ko je bila polna zaposlenost obeh partnerjev norma, ne izjema. Eurostat sicer razlike med državami v veliki meri pojasnjuje s stopnjo udeležbe na trgu dela, ki po njihovi analizi pojasni približno 81,5 odstotka razlik med državami. V državah, kjer več ljudi dejansko dela, tudi celotna populacija v povprečju dlje ostaja v delovni sili, ne glede na uradno upokojitveno starost.

Zgodovinski trend je za celotno EU jasen. Leta 2000 je povprečna pričakovana delovna doba znašala 32,3 leta. Do leta 2015 je narasla na 34,9 leta, do leta 2019 na 35,9 leta. Leta 2020 je zaradi pandemije covida-19 prvič padla, na 35,6 leta, nato pa si je do leta 2021 “opomogla” na 36,0 leta in do letos zrasla na 37,5 leta.

Slovenija je marca 2025 podpisala dogovor o reformi pokojninskega sistema (ZPIZ-2O), ki uvaja postopen dvig starostne meje za upokojitev. Prehodno obdobje traja od 2026 do 2034, pri čemer v letih 2026 in 2027 pogoji za upokojitev ostajajo nespremenjeni. Od leta 2028 se bo zahtevana upokojitvena starost dvigovala za tri mesece letno, dokler leta 2035 ne bo dosegla končne ureditve: 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe in 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Ker po podatkih ZPIZ danes kar 80 odstotkov delovno aktivnih zbere 40 let pokojninske dobe šele pri starosti 62 let, se za veliko večino zaposlenih dejanski datum upokojitve ne bo bistveno premaknil.

Vir: Eurostat, lfsi_dwl_a, 16. julij 2026.

Reforma hkrati izboljšuje odmero pokojnin. Za 40 let delovne dobe bo odmerni odstotek od leta 2034 znašal 70 odstotkov pokojninske osnove namesto sedanjih 63,5 odstotka. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove pa se z najboljših 24 let podaljšuje na 40 let, pri čemer se odštejejo pet najslabših let. Po podatkih ZPIZ danes moški v povprečju preživi v pokoju četrtino življenja, ženska pa 30 odstotkov.

Delež prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, se je od osamosvojitve do lani podvojil, z 10,8 odstotka leta 1991 na 22,2 odstotka na začetku leta 2025. Do leta 2050 naj bi ta delež po projekcijah presegel 30 odstotkov. Vzporedno se bo delež delovno aktivnega prebivalstva, starega 15-64 let, po projekciji Umarja s 64 odstotkov v letu 2022 skrčil na dobrih 54 odstotkov do leta 2060.

Demografski pritisk in ocena, da bodo izdatki za pokojnine v Sloveniji do leta 2050 narasli za približno dve milijardi evrov letno glede na današnjo raven stojita za vzpostavitvijo nacionalnega demografskega sklada, ki ga je vlada predstavila pred kratkim. Evropska komisija za Slovenijo napoveduje, da bodo izdatki za pokojnine kot delež BDP do leta 2050 zrasli z 10,8 na 16 odstotkov, kar je ena najostrejših napovedanih rasti v EU.