Slovenija je z evropskimi sredstvi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvedla vrsto projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti in nevarnosti plazov. Za naložbo je bilo rezerviranih več kot 141 milijonov evrov, od tega 51 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 90 milijonov evrov posojil.
Razlog za obsežne naložbe je jasen: večje poplave so med letoma 1990 in 2021 v Sloveniji povzročile več kot dve milijardi evrov škode. Samo poplave avgusta 2023 so povzročile približno tri milijarde evrov neposredne škode.
V okviru naložbe je bilo izvedenih 18 protipoplavnih projektov in pet projektov za zmanjševanje nevarnosti plazov. Med drugim so uredili območja ob Savinji, Muri, Vipavi in Sotli, visokovodne nasipe ter zadrževalnike, ukrepi pa so zajeli tudi Dravograd, Celje, Železnike, Brežice, Ajdovščino, Solčavo in Jesenice.
Vzpostavljen je bil tudi centralni informacijski sistem za spremljanje voda, ki bo deloval v okviru nacionalnega vodarskega nadzornega centra.
Del projekta je bila tudi reforma protipoplavne varnosti. Slovenija je sprejela Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti za obdobje 2023-2027, ki vključuje 18 porečnih načrtov in zajema 86 območij pomembnega vpliva poplav.
Naslednji pomemben mejnik bo konec septembra. Slovenija bo do 30. septembra 2026 Evropski komisiji poslala zadnji zahtevek za plačilo iz mehanizma, v njem pa bodo vključeni tudi mejniki, povezani z oceno poplavne varnosti ter izvedenimi ukrepi proti poplavam in plazovom.
